Konstrukcije iz lesa na svetovnih razstavah Timber structures at world expositions
|
|
- Winifred Howard
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 Konstrukcije iz lesa na svetovnih razstavah Timber structures at world expositions [O AVTORICI] Lara Slivnik Izvleček V članku je predstavljenih dvanajst izbranih najodmevnejših stavb z leseno konstrukcijo, ki so jih postavili na svetovnih razstavah. Opisana je njihova arhitekturna zasnova in predstavljena je njihova lesena konstrukcija. V sklepu so združene skupne značilnosti: konstrukcijski sistemi iz lesa so zelo primerni za razstavljive konstrukcije iz vnaprej izdelanih elementov. V zaključku je podana misel za nove dosežke v konstruiranju, oblikovanju in gradnji v lesu. Ključne besede lesene konstrukcije, prefabricirana konstrukcija, lesene stavbe. Abstract The paper presents twelve of the most interesting structures that were constructed at World Expositions. They were all made of timber or timber-based materials. The architectural design and timber structure of these pavilions are described. Structural system made of timber is very appropriate for the engineered structures made of prefabricated items. At the end the paper presents the future possible results in structure, architectural design, and construction made of timber. Keywords timber structures, engineered structures, timber buildings. doc. dr. Lara Slivnik, univ. dipl. inž. arh. UL - Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana lara.slivnik@fa.uni-lj.si Lara Slivnik, rojena leta 1968 v Ljubljani, je docentka na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je diplomirala leta 1993 z nalogo "Veleposlaništvo" pri prof. Dušanu Moškonu. Na Fakulteti za arhitekturo se je zaposlila leta Doktorsko disertacijo z naslovom "Zgradbe svetovnih razstav: konstrukcija, arhitektura, urbanizem, oblikovanje" je zagovorila leta 2007, mentor je bil prof. dr. Jože Kušar. Kot asistentka sodeluje na vajah pri predmetu "Konstruiranje in dimenzioniranje" in kot predavateljica pri predmetu "Konstrukcijski sistemi". Poleg pedagoškega dela objavlja izvirne in pregledne znanstvene članke, strokovne in poljudne članke ter končnih poročila o rezultatih raziskav. Raziskuje zgodovino tako slovenske kot tudi svetovne arhitekture devetnajstega in dvajsetega stoletja s poudarkom na zgodovini konstrukcij. Udeležila se je več mednarodnih delavnic, sodelovala je pri organizaciji in izvedbi mednarodnih seminarjev ter souredila zbornik o 1. mednarodnem seminarju o gradnji v lesu za študente arhitekture in gradbeništva. Redno se udeležuje zborovanj gradbenih konstruktorjev Slovenije, kjer je skupaj z mentorjem ali s sodelavci predstavila in objavila petnajst referatov. Prva objava: Revija Les Wood
2 1. UVOD Svetovne razstave (EXPO) imajo več kot stopetdesetletno zgodovino. Organizira jih mednarodno združenje Bureau International des Expositions (BIE) na vsaki dve ali na tri leta, na vsakih deset let pa priredijo veliko razstavo prve kategorije, na kateri posamezne države ali organizacije zgradijo svoje razstavne paviljone in v njih predstavijo svoj pogled na prihodnost. Letošnje poletje bo takšno svetovno razstavo prve kategorije gostilo kitajsko mesto Šanghaj. Za arhitekte, konstruktorje in gradbenike vsaka svetovna razstava prve kategorije pomeni novo možnost za eksperimentalno gradnjo v naravnem merilu in v okolju. Nove ideje lahko uresničijo v merilu in pri tem ugotovijo napake, ki jih lahko kasneje učinkovito popravijo. Preizkušanje novih tehnoloških prednosti, umetnostnih smernic in znanstvenih eksperimentov je še vedno glavno vodilo svetovnih razstav. S prikazanimi novostmi paviljoni tako prikazujejo stopnjo razvitosti tehnologije, domiselnost in odprtost za nove ideje v posamezni državi. 2. PRIMERI KONSTRUKCIJ IZ LESA NA SVETOVNIH RAZSTAVAH Les so kot konstrukcijsko gradivo za paviljone na svetovnih razstavah uporabljali od vsega začetka. Prvo svetovno razstavo so priredili Londonu leta 1851, kjer so iz vnaprej izdelanih lesenih elementov, kovanega in litega železa ter stekla sestavili Kristalno palačo, prvo demontažno konstrukcijo. Vrtnar Joseph Paxton je skupaj z inženirjem Charlesom Foxom načrtoval zgradbo v osnovnem modulu mreže 7,3 metra, ki jo je pogojevala takrat največja možna velikost industrijsko izdelane steklene plošče (1,2 metra). Prečni del z glavnim vhodom je bil poudarjen s polkrožno leseno konstrukcijo s takrat neverjetnim razponom 24 metrov. Kristalna palača je bila 560 metrov dolga in 125 metrov široka stavba, ki so jo sestavili v neverjetno kratkem času: od prvih načrtov za palačo do odprtja svetovne razstave v njej, je minilo le devet mesecev. Takšna neverjetna hitrost gradnje je bila mogoča zaradi prefabriciranih, torej vnaprej izdelanih modularnih elementov. Kristalna palača pomeni nov pristop k arhitekturi in gradnji, pomeni začetek moderne arhitekture. (Slivnik, 2001) 2.1 J. BENSON: KRISTALNA PALAČA, DUBLIN 1853 Zaradi izjemnega odmeva med obiskovalci, svetovno razstavo v Londonu si je v pol leta ogledalo preko šest milijonov ljudi, so svetovne razstave postale izjemno priljubljene tudi med industrialci, saj so na njih predstavljali nove patente in neznane izdelke. V Dublinu so leta 1853 priredili svetovno razstavo in samo v ta namen zgradili novo stavbo, ki so jo tako kot londonsko, imenovali Kristalna palača. Načrte zanjo je izdelal arhitekt John Benson ( ) iz Corka, ki je predlagal pretežno leseno konstrukcijo z veliko stekleno strešno odprtino, ki je tekla po celotni dolžini. Natečajnemu projektu s tremi ladjami so, zaradi velikega zanimanja razstavljavcev, dodali na vsaki strani še po eno ladjo (slika 1). 2
3 slika 1: Dublin 1853: John Benson: Pogled na zgradbo za svetovno razstavo (Cornell, 1952). Stavba je bila torej zgrajena iz petih ladij, ki so bile med seboj povezane. Osrednji del je bil dolg 130 metrov, z razponom 30.5 metrov. Na obeh straneh osrednjega dela sta bili po 15 metrov dolgi in 20 metrov visoki ladji. Skrajna dela sta bila najnižja, visoka sta bila le 10 metrov (Cornell, 1952). Vseh pet ladij se je zaključevalo polkrožno in prav takšna je bila tudi streha. Le majhen vrhnji del strehe je bil steklen, ostala streha je bila iz desk, prekrita s papirjem in platnom ter premazana s katranom, ki je bil potem opran z apnom. Celotna notranjost je bila zelo temna, zato so stebre pobarvali modro, polkrožne nosilce pa rumeno. Podobno kot konstrukcija londonske Kristalne palače je bila tudi konstrukcija te zgradbe v modularnem sistemu. Stebri so bili večinoma leseni, le nekateri so bili iz litega železa. Nosilci so bili litoželezni. Postavljanje osrednje ladje je bilo zelo težavno, saj je bila statična zasnova konstrukcije stavbe zelo slaba. Polkrožna lesena rebra, ki so tvorila strešno konstrukcijo, so se podirala celo pod lastno težo. Šele slemenska lega jih je povezala v celoto. Med gradnjo, ob nevihti na božično jutro leta 1852, se je celotna streha južne ladje podrla. Kljub temu so stavbo postavili v dvesto delovnih dneh, od sredine avgusta 1852 do maja Stavba Johna Bensona je zanimiva predvsem zaradi statičnih težav, ki so jih imeli pri sestavljanju, in zaradi kronološkega pregleda, saj je bila eden izmed prvih posnetkov londonske Kristalne palače in prva stavba na svetovnih razstavah z leseno konstrukcijo. V času, ko so bili gradbeni inženirji statiki še redkost, in ko so gradili bolj po sistemu preizkušanja kot po računskih metodah, se je pri gradnji pokazala razlika med posameznimi gradivi. Lesena konstrukcija ni bila primerna za večje razpone, kakršne so lahko gradili iz kovanega ali litega železa. Zato so konstrukcije večjih stavb, z razponi preko dvajset metrov, gradili v gradivu, ki ima večjo trdnost: v železu oziroma kasneje jeklu H. GESELLIUS, A. LINDGREN in E. SAARINEN: FINSKI PAVILJON, PARIZ 1900 V drugi polovici devetnajstega stoletja so na svetovnih razstavah prevladovale zgradbe z vedno večjimi razponi. Kot najbolj primerno gradivo za gradnjo vnaprej 3
4 izdelanih elementov se je izkazalo lito železo in kasneje jeklo. Tako so leta 1889 zgradili Palais des Machines, ki je imela jekleno konstrukcijo z razponom rekordnih 115 metrov in Eifflov stolp z neverjetno višino 300 metrov. V dvajsetem stoletju so prireditelji svetovnih razstav opustili zamisel vedno večjih stavb in predlagali nov način predstavljanja posameznih držav: z nacionalnimi paviljoni. Na prvi svetovni razstavi, ki so jo na tak način organizirali leta 1900 v Parizu, je med paviljoni posebej potrebno omeniti finski paviljon. Načrtovali so ga trije mladi arhitekti: Hermann Gesellius ( ), Armas Lindgren ( ) in Eliel Saarinen ( ). Finska takrat še ni bila neodvisna država, bila je del carske Rusije, a se je že predstavila kot pokrajina s samostojno, izrazito nacionalno obarvano zgradbo. Paviljon je variacija na temo finske vaške cerkvice, z leseno konstrukcijo in v povsem ljudskem stilu, a neverjetno originalna, poslikana s prizori iz finskega zgodovinskega epa Kalevale (MacKeith in Smeds, 1993) K. S. MELNIKOV: SOVJETSKI PAVILJON, PARIZ 1925 Beton kot novo gradivo so v gradbeništvu začeli uporabljati po letu Na svetovnih razstavah se gradnja v betonu ni izkazala za smotrno, saj je armirani beton preveč trajno gradivo. Kljub temu so posamezne države želele s svojimi paviljoni izražati videz novega, revolucionarnega gradiva. To je najbolje uspelo Sovjetski zvezi na svetovni razstavi v Parizu leta Mladi radikalni arhitekt Konstantin Melnikov ( ) je oblikoval izzivalen paviljon s proletarsko estetiko, ki je ovrgla klasično evropsko in rusko regionalno arhitekturno tradicijo (slika 2). slika 2: Pariz, 1925: Konstantin S. Melnikov: Pogled na sovjetski paviljon (Curtis, 1996). Leseno skeletno konstrukcijo paviljona je načrtoval inženir B.V. Gladkov, paviljon pa so izdelali v Moskvi, kjer so ga tesarji tudi prvič postavili. Nato so ga razstavili in ga po delih poslali v Pariz, kjer so ga na majhni pravokotni parceli pod osebnim nadzorom Melnikova ponovno sestavili (Curtis, 1996). Osnovni volumen paviljona je kvader, v tlorisu razdeljen z diagonalno postavljenimi stopnicami na dva dela. Stopnice se dvigajo iz dveh rahlo odrezanih vogalov in stikajo v sredini. Glavni vhod v paviljon je torej v prvem nadstropju. Stopnišče je kot sprehajalna steza in nepričakovano povsem zanika enostavnost paviljona, ki naj bi temeljila na logiki pravih kotov. Zunanje lesene stene so bile pobarvane z živo rdečo, sivo in črno barvo. Velike pravokotne steklene površine so bile razdeljene horizontalno in vertikalno. Mreža konstrukcije lesene strehe in podpornih lesenih stebrov je bila vzporedna z osjo stopnic, torej diagonalna glede na fasado. Paviljon je postal nosilec nove sovjetske ideologije, izložbeno okno industrijskih dobrin in izvrsten instrument propagande. V risbah je bil sovjetski paviljon iluzija perspektive, v resničnosti pa so nastali romboidni volumni z diagonalami vseh vrst, ki 4
5 so dajale vtis rotacije in vrtenja. Dinamiko paviljona so obiskovalci le stežka dojemali, mislili so tudi, da je paviljon narejen iz armiranega betona. Melnikova arhitektura, oziroma njegova konstrukcija, ki temelji na zahtevah vnaprej izdelanih elementov, torej prefabrikacije, je močno vplivala na evropsko avantgardo. Sovjetski paviljon je še danes simbol konstruktivistične arhitekture D. BRAŠOVAN: PAVILJON KRALJEVINE SHS, BARCELONA 1929 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se je leta 1929 predstavila s paviljonom, ki je bil arhitekturno zelo moderno oblikovan. Srbski arhitekt Dragiša Brašovan ( ) je načrtoval moderen paviljon, s fasado iz lesenih tramov (slika 3), ki so dajali podoben učinek, kot ga je hotel doseči Adolf Loos z vilo Josephine Baker v Parizu. Tudi zašiljen tloris paviljona, ki je bil v osnovi zvezdaste oblike, je bil delno povzet po rešitvi najodmevnejšega natečaja v dvajsetih letih dvajsetega stoletja za zazidavo vogala ob postaji Friedrichstrasse v Berlinu ( ). slika 3: Barcelona, 1929: Dragiša Brašovan: Pogled na paviljon Kraljevine SHS (Mattie 1998). V množici historičnih vzorov drugih paviljonov na razstavi je paviljon Kraljevine SHS nepravilnem tlorisu in modernem oblikovanju fasade zelo izstopal. Konstrukcija paviljona je bila lesena, sestavne dele so naredili v Srbiji in jih po morju prepeljali do Barcelone, kjer so jih zopet sestavili (Blagojević, 2003). Paviljon je bil izjemno popularen med obiskovalci in bil zelo odmeven tako v jugoslovanskem kot tudi v španskem tisku R. PIETILÄ: FINSKI PAVILJON, BRUSELJ 1958 Prva svetovna razstava po drugi svetovni vojni je bila v Bruslju leta Države so še vedno tekmovale med seboj v dosežkih in presežkih. Belgijska lesna industrija je na razstavi prikazala konstrukcije iz lepljenega lesa (Devos, Floré, 2009), za osnovno konstrukcijsko gradivo finskega paviljona je arhitekt Reima Pietilä ( ) uporabil masiven les (slika 4). 5
6 slika 4: Bruselj, 1958: Reima Pietilä: Pogled na finski paviljon ( oktober 2006). Natečajni predlog za finski paviljon je do realizacije doživel nekaj sprememb, ki so vidne tako v zunanjosti, kot v spremembah notranjega izgleda paviljona. Tudi osnova ideja paviljona je spremenjena, zato je bilo doživetje konstrukcije pri zgrajenem paviljonu nekoliko osiromašeno. Paviljon je imel pred vhodom veliko dvorišče, ki so ga omejevale modularno zamaknjene fasadne površine. Tudi streha je bila iz ravnih, modularno zamaknjenih lesenih površin. Stebri v notranjosti so štirih vrst, najpomembnejši so trije centralni stebri, ki v obliki črke X podpirajo strešno konstrukcijo (MacKeith in Smeds, 1993). Finski paviljon je bil eden izmed redkih paviljonov na razstavi, ki so poudarjali človeško merilo v arhitekturi SKUPINA MONARK: FINSKI PAVILJON, SEVILJA 1992 Po zatonu postmoderne arhitekture je v arhitekturi zavladal tako imenovani regionalni modernizem. Na svetovni razstavi v Sevilji leta 1992 sta izstopala dva paviljona. Prvi je Finski paviljon, ki ga je načrtovala skupina petih študentov arhitekture: MONARK (slika 5). slika 5: Sevilla, 1992: Skupina Monark: Značilen pogled na finski paviljon (Puente 2000). 6
7 Nenavadna oblika paviljona je bolj spominja na skulpturo kot na arhitekturo. Povzeta je po obliki hudičeve soteske, finske naravne znamenitosti, Helvetinkolu. Osnovno obliko sestavljata dva volumna, ki so ju poimenovali machine, stroj, in keel, ladijski gredelj, med njima pa je ozek vmesni prostor s povezovalnim mostičem. Oba volumna se ločita po materialih, po obliki in po namenu. Del, ki so ga poimenovali stroj, je sodobno zasnovan in ima povsem ortogonalno kovinsko nosilno konstrukcijo, fasada je prekrita jeklenimi ploščami. Njegov volumen je nenavadnih dimenzij: dolžine 48 metrov, višine 20 metrov in širine 4.5 metra. Drugi del paviljona je zasnovan tradicionalno, ima leseno konstrukcijo in obliko ladijskega gredlja, po katerem je dobil tudi ime. Leseni del paviljona je sicer nekoliko manjši, saj je dolg 35 metrov in visok 15 metrov, a tudi nekoliko širši, 7 metrov (MacKeith in Smeds, 1993), (Affentraner, 1997). Konstrukcija tega dela paviljona je oblikovana iz lesenih reber, kot notranjost stare ladje, a hkrati spominja tudi na notranjost starih finskih lesenih cerkva. Spodnje nadstropje škatlastega kovinskega dela je bilo namenjeno projekcijam in razstavljenim eksponatom, zgornji del pisarnam, organski leseni del je imel v pritličju nizek prostor, v nadstropju pa visoko dvorano. Vmesni ločitveni del je izredno ozek, le 2 metra, in med 20 metrov visoko jekleno ter 15 metrov visoko leseno fasado resnično deluje kot hudičeva soteska. Oba dela paviljona v prvem nadstropju povezuje most TADAO ANDO: JAPONSKI PAVILJON, SEVILJA 1992 Japonski paviljon v Sevilji je predstavljal moderno Japonsko, ki ima bogato arhitekturno tradicijo in je hkrati tudi odprta za tuje arhitekturne vplive. Arhitekt Tadao Ando (1941) je v njem skušal združiti tradicionalno in moderno Japonsko. Tradicionalno japonsko arhitekturo je predstavil s staro kulturo kinari, za katero je značilna uporaba grobih naravnih materialov, predvsem lesa, in jo s tradicionalnimi graditeljskimi tehnikami in z najnovejšo tehnologijo uporabil v paviljonu (slika 6). slika 6: Sevilla, 1992: Tadao Ando: Steber v japonskem paviljonu (Puente 2000). Osnovni tloris paviljona je bil zasnovan kot 60 metrov široka in 40 metrov dolga zgradba, ki je visoka 25 metrov in tako je paviljon ena od največjih zgradb z leseno 7
8 konstrukcijo. Glavna dvorana paviljona je bila v drugem nadstropju, kamor obiskovalca popelje tradicionalen japonski most taikobashi, ki po starem izročilu povezuje zahodni svet z vzhodnim. V glavni dvorani je bilo osem skupin lesenih stebrov, vsak od njih je bil visok po 17 metrov. Vsaka skupina stebrov je bila sestavljena iz štirih posameznih lesenih stebrov, ki so bili pod vrhom povezani z lesenimi horizontalnimi tramovi in so bili horizontalno še večkrat povezani ter tako tvorili razširjeni vrh stebra. Tudi fasado je Ando, sicer mojster betona, oblikoval iz lesa, po vzoru tradicije kulture sori. Za streho pa je uporabil novo tehnologijo, saj je želel narediti prosojno streho in zato uporabil teflon. (Puente, 2000), (Ando, Frampton, 1995) BIRO SOM in R. CRUZ: PAVILJON UTOPIJE, LIZBONA Paviljon Utopije, imenovan tudi atlantski paviljon, je največja zgradba na svetovni razstavi v Lizboni. Načrtovali so jo Skidmore, Owings and Merrill (SOM) in portugalski arhitekt Regino Cruz. Zgradba je zasnovana kot ogromen, neločljiv ovalni volumen, v njej pa je prostor, namenjen kakršnikoli funkciji: lahko je športna, konferenčna ali koncertna dvorana (slika 7). Zasnovana je kot energetsko varčen objekt. slika 7: Lizbona, 1998: SOM in R. Cruz: Pogled na paviljon Utopije (Trigueiros, Sat 1998). V tlorisu je ovalna, 200 metrov dolga in 120 metrov široka zgradba, nesimetričnega prereza. Zunanjost nekoliko spominja na velikanski cepelin ali morda na vesoljsko ladjo. Stoji na podstavku, ki je obdan s stopnicami. Zato pogled z nivoja ulice omogoča povsem drugačen pogled kot takrat, ko se dvignemo na vhodni nivo zgradbe. Zaradi velikosti je celotna zgradba težko vidna: enotna lesena fasada se zliva s streho, krito s cinkom. Vhodov je več in so poudarjeni s steklenimi nadstreški. Obliko zgradbi daje največja enosmerno laminirana lesena konstrukcija na svetu, z največjim razponom 115 metrov. 8
9 V notranjosti so vidni leseni primarni ločni palični nosilci in sekundarni leseni nosilci z zavetrovanjem. Celotna konstrukcija je iz lepljenega lesa, stikovana z jeklenimi ploščami, mozniki in vijaki. Streha je sestavljena iz 16. ločnih paličnih nosilcev na osni razdalji 9 metrov. Vsak nosilec je zaradi nepravilne oblike zgradbe drugačen od ostalih. Paviljon je v notranjosti topel, poln barv in izrazit, povsem v nasprotju s hladno in ogromno zunanjostjo. Celotna zgradba je v notranjosti poglobljena pod nivo okolice in s tem je dvorana pridobila na veliki prostornini. Skupna površina je 5500 kvadratnih metrov. Oblika in material spominjata obiskovalce na narobe obrnjeno notranjost lesene ladje - karavele, ki so jih Portugalci uporabljali v času velikih odkritij. Pri odločitvi za leseno konstrukcijo so bile pomembne predvsem akustične lastnosti lesa, trajnost, požarna varnost in psihološki učinek HERZOG + PARTNER: EXPO STREHA, HANNOVER 2000 Arhitekt Thomas Herzog (1941) je za svetovno razstavo v Hannovru leta 2000 načrtoval streho nad bazenom, ki je postala simbol svetovne razstave in je zanimiva predvsem zaradi izjemnih dimenzij (Seidel, 2000) (slika 8). slika 8: Hannover, 2000: Herzog+Partner: EXPO streha ( februar 2010). Konstrukcija EXPO strehe je sestavljena iz desetih statično povsem ločenih dežnikov (Herzog, 1998). Vsak izmed njih je bil visok 20 metrov in je pokrival (40 krat 40) kvadratnih metrov veliko površino. Sestavljen je bil iz močnega betonskega temelja, iz jeklenega stolpa in iz prosojne lesene strehe. Strešna konstrukcija je bila membrana iz laminiranega lesa, v obliki dežnika iz hiperboličnih paraboloidov (Natterer, 1998). Kritina je bila iz vodotesnih plastičnih delov, ki se jih je lahko recikliralo. Streho so podpirale štiri konzole, ki so bile pritrjene na jekleno piramido na vrhu stolpa. Jeklen stolp je bil sestavljen iz štirih medsebojno povezanih in rahlo poševnih stebrov. Stebri so bili oblečenih v hrastov les, ki je imel 1,4 metra v premeru. Hraste, do 50 metrov visoke in okoli 250 let stare, so posekali v Črnem gozdu, Schwartzwaldu. Ob straneh je bil stolp odprt na vse strani. Deževnica je bila speljana po sredini vsakega stolpa do bazena. Temelji so segali 15 metrov globoko in so bili med seboj povezani le tik pod površjem. Streha je bila tako velika, da so se pod njo zgubile druge manjše lesene konstrukcije: dvonadstropna restavracija, odri za prireditve, stopnišča in mostovi, ki so delo istega arhitekta. 9
10 2.10. P. ZUMTHOR: ŠVICARSKI PAVILJON, HANNOVER 2000 Švicarski arhitekt Peter Zumthor ima do lesa prav poseben odnos, ki se kaže v skoraj vsakem njegovem delu. Od lesenih skodel, ki jih je uporabil pri kapelici v Sogn Benedegtu, lesene konstrukcije v lastnem ateljeju, povečave brunarice v Versamu, ko je staro leseno arhitekturo nadgradil z prefabricirano leseno konstrukcijo, do odmevnega projekta, švicarskega paviljona za svetovno razstavo leta 2000 v Hannovru (slika 9). slika 9: Hannover, 2000: Peter Zumthor: Pogled na švicarski paviljon (Jodidio, 2006). Švicarski paviljon je bil zamišljen kot "švicarska glasbena skrinjica". Narejen je bil iz 3000 kubičnih metrov sveže žaganega, dišečega lesa švicarskih iglavcev (Zumthor, 2000). Devet metrov visoke stene so bile sestavljene iz več kot rdečkastih borovih tramičev, ki so bili prirezani le na tri različne dolžine. Skupaj z macesnovimi distančniki so bili spojeni na trenje, brez lepila, žebljev ali vijakov. Celotna konstrukcija je bila vertikalno povezana z več tankimi jeklenimi nateznimi vrvmi. Na vrhu vrvi je vzmet sproti uravnavala dolžino vrvi, da zaradi sušenja lesa ne bi postala premalo napeta. Za streho so uporabili jeklene trakove, a le kot nenosilni element (Uhlig in Zumthor, 2000). Občutek notranjega prostora je bil podoben kot v gozdu: sprehajanje, odkrivanje in veselje. Paviljon je postal propustno prostorsko zaporedje prehodov, dvorišč in notranjosti. Bil je hkrati labirint in na vse strani odprta arhitektura. Ker ni imel polnih sten, je bilo v njem zaznati različne letne čase, veter, sonce in dež. Leseni labirint je postal sinonim za popolno umetniško stvaritev, ki prevzame vse človeške čute: vid, tip vonj, okus in sluh. Umetnost, arhitektura, glasba, ples, literatura, kostumografija in gastronomija so bile v paviljonu prikazane kot v gledališču. Švicarski paviljon je bil začasna arhitektura. Leseni tramiči so naloženi drug na drugega brez lepila, brez lukenj in vijakov. Kot v sušilnici lesa. Vse je narejeno tako, da lahko les po končani razstavi uporabijo kot gradbeni material. Vsaka stena je le nekajkrat povezana z jekleno natezno vrvjo. Po razstavi bo paviljon recikliran: les bo prodan za nadaljnjo uporabo, čeprav je vedno večje zanimanje za ponovno postavitev paviljona na drugi lokaciji. 10
11 2.11. S. VÉLEZ: PAVILJON ZERI, HANNOVER 2000 Zero Emissions Research Initiative (ZERI) je znanstveni forum, ki temelji na prepričanju, da lahko in tudi moramo proizvajati predmete brez odpadkov oziroma uporabljamo že obstoječe odpadke. Arhitekt Simon Vélez je s to miselnostjo v Hannovru načrtoval paviljon ZERI. Pri gradnji paviljona so uporabili samo naravne materiale ali take, ki so že bili reciklirani. Paviljon je potresno varen, narejen je iz bambusa, ki je zelo lahek in ga je lahko prevažati, iz cementa, s katerim je bambus napolnjen, ter iz bakra, ki so ga že reciklirali. Lahka konstrukcija paviljona, ki ima 40 metrov v premeru in je 14 metrov visok, torej ne proizvaja emisij v okolje in zato naj ne bi bilo nikakršnih odpadkov. Da bi za takšno gradnjo navdušili še več ljudi po svetu, so po končani svetovni razstavi v Hannovru paviljon postavili še v Parizu in v Tokiu. (Wehber, 2000) S. BAN: JAPONSKI PAVILJON, HANNOVER 2000 Shigeru Ban (1957) je japonski arhitekt in oblikovalec, ki je navdušen nad lahkimi materiali in novo tehnologijo in zato v svojem delu velikokrat uporablja papirnate konstrukcijske elemente. Pravi, da lahko iz papirja naredimo vse: od stolov do večnamenske dvorane, kar je dokazal tudi s svojimi deli iz kartonskih cevi: od pohištva in tipske hiše do cerkve. Načrtoval je tudi japonski paviljon na svetovni razstavi v Hannovru (slika 10). slika 10: Hannover, 2000: Shigeru Ban: Pogled na japonski paviljon (Anon 2000). Glavna značilnost japonskega paviljona je njegova ogromna ukrivljena lupina, v tlorisu velika metrov in visoka 15 metrov. Primarna konstrukcija paviljona je narejena iz lesenih obokov, ki jih med seboj povezuje mrežni sistem iz kartonskih cevi in so dolge do 40 metrov ter imajo premer 12,5 centimetrov. Leseni oboki, cevi in tanke jeklene vrvi oblikujejo mrežno konstrukcijo, na zunanji strani prekrito s posebej na Japonskem izdelanim papirjem, ki je ognjevaren, vodoodporen in prepušča svetlobo. (Ban, 2000). Japonski paviljon je bil prva zgradba iz recikliranega papirja kot konstrukcijskega materiala v zgodovini svetovnih razstav in v Nemčiji. Paviljon je bil po koncu svetovne razstave v celoti recikliran; kartonske cevi in papirnato streho so predelali v šolske zvezke. 11
12 3. SKLEP Les je ponovno odkrito gradivo. V zadnjih dvajsetih letih so ga industrijsko močno razvite države, ki ležijo v zmernem podnebnem pasu, ponovno odkrile. Njegova uporaba v gradbeništvu je zelo razširjena v skandinavskih deželah, v deželah alpskega sveta in na Japonskem. Les ima več izvrstnih lastnosti, med njimi sta za konstrukcijo najpomembnejša njegova majhna lastna teža in razmeroma enostavna obdelava, hkrati pa ima razmeroma veliko nosilnost za prevzem upogibnih obremenitev in je edino naravno obnovljivo gradivo. V zadnjem času so vedno bolj cenjeni tudi ugodno počutje, ekološka prijaznost, lep estetski videz, energijska varčnost in magnetna nevtralnost lesa. Les je hkrati tudi najstarejši gradbeni material. Veje za prva človekova zavestno narejena zatočišča, debla, hlodi in bruna za klande konstrukcije ter tramovi za izdelavo ostrešij so spremljali razvoj človeštva. Do sredine devetnajstega stoletja je bil les močno razširjeno gradivo, njegovo funkcijo sta v gradbeništvu v zadnjih 150 letih delno nadomestila jeklo in beton. Svetovne razstave so bile v devetnajstem stoletju ogledalo industrijskega razvoja in tudi stavbe, ki so jih na razstavah postavljali, so bile vrhunec dosežkov mogočega. Velike količine lesa so uporabili pri sestavljanju Kristalne palače v Londonu leta 1851 in polkrožna konstrukcija osrednjega vmesnega dela, s takrat neverjetnim razponom 24 metrov, je bila v celoti iz lesa, precizno žagan les pa so uporabili za izdelavo žlebičev pri strešni konstrukciji. Tudi konstrukcija in velik del fasade razstavne palače za svetovno razstavo v Dublinu leta 1853 sta bili leseni. Na svetovnih razstavah so les kot osnovno konstrukcijsko gradivo nekajkrat uporabili tudi pri gradnji manjših paviljonov. Pomembnejši primeri demontažnih lesenih paviljonov, ki so jih postavili na svetovnih razstavah so: finski paviljon na razstavi v Parizu leta 1900, sovjetski paviljon na razstavi v Parizu leta 1925 in paviljon SHS na razstavi v Barceloni leta Lesene paviljone so najprej sestavili v državi, kjer je bil paviljon zasnovan in izdelan, nato so ga razstavili in poslali v državo, ki je priredila svetovno razstavo, ter ga tam ponovno sestavili. To je bilo mogoče prav zaradi razmeroma majhne specifične teže lesa in njegove enostavne obdelave. Na zadnjih svetovnih razstavah, leta 1992 v Sevilji, leta 1998 v Lizboni in leta 2000 v Hannovru, je izstopalo kar nekaj primerov uporabe lesa kot konstrukcijskega gradiva. Na svetovni razstavi v Sevilji so Finci in Japonci s svojima paviljonoma prikazali nove možnosti uporabe lesa kot tradicionalnega gradiva. V Lizboni so na svetovni razstavi zgradili ovalno dvorano z največjo enosmerno laminirano leseno konstrukcijo, ki ima razpon 115 metrov. Simbol svetovne razstave v Hannovru je bila lesena EXPO streha, sestavljena iz desetih statično povsem ločenih dežnikov, vsak izmed dežnikov je prekrival ogromno, kar 1600 kvadratnih metrov veliko površino. Drugi primer z razstave v Hannovru je enostavni švicarski paviljon, ki je bil sestavljen le iz sveže žaganega, še dišečega borovega lesa in je zaradi svoje naravnosti in originalnosti prispeval k zasuku arhitekture v enostavnost. Tretji primer je paviljon neprofitne organizacije ZERI, ki je predstavila veliko stavbo krožnega tlorisa s konstrukcijo, narejeno iz bambusa. Na isti svetovni razstavi so Japonci prikazali novo gradivo, narejeno iz lesa, a uporabljeno na povsem nov način. Japonski paviljon so oglaševali kot paviljon, narejen iz recikliranega papirja, ki so ga uporabili na več različnih načinov in iz njega zgradili celoten paviljon: od konstrukcije iz kartonskih cevi od vodoodporne prosojne papirnate strehe. Na svetovni razstavi v Hannovru je bilo tudi veliko paviljonov, kjer so uporabili les kot fasadno oblogo: od plute do lepljenih plošč. Paviljoni na svetovnih razstavah so zgradbe, ki jih postavijo le za kratek čas, a lahko s svojo inovativno arhitekturo ali konstrukcijo dosežejo svetovno prepoznavnost. Za paviljone je značilna razstavljiva, torej (de)montažna konstrukcija iz vnaprej izdelanih, 12
13 prefabriciranih elementov. Leseni elementi so med najbolj priporočljivimi za takšno vrsto gradnje, zato so paviljoni z leseno konstrukcijo na zadnjih svetovnih razstavah v izrazitem porastu. S postavitvijo začasnih paviljonov, ki so arhitekturno in konstrukcijsko najvišji dosežki stroke, njihovi snovalci vedno znova dokažejo, da napredka še ni konec. Le veselimo se lahko prihodnje svetovne razstave, EXPO 2010, ki jo bodo priredili letos poleti v mestu Šanghaj na Kitajskem. Doba visoke tehnologije je mimo, sedaj je čas za ekologijo, za naravna in obnovljiva gradiva: različne vrste lesa in lesnih izdelkov, bambus, pluto, papir. Čas je za znanje, za kreativnost arhitektov in inovativnost konstruktorjev, za sodelovanje med strokami in za povezavo z industrijo. V prihodnosti lahko iz lesa ustvarimo še marsikaj. 4. REFERENCE Affentraner C. (1997) Neue Holzarchitektur in Skandinavien / New wood architecture in Scandinavia. Basel, Boston, Berlin, Birkhäuser, Ando T., Frampton K. (1995) The Pritzker Architecture Prize: 1995 presented to Tadao Ando. Jensen & Walker, Los Angeles, Anon. (2000) Architektur Architecture EXPO 2000 Hannover. Hajte Cantz Verlag, Ostfildern, 82 Ban S. (2000) Padiglione della Giappone. Casabella 681: Blagojević L. (2003) Modernism in Serbia: the Illusive Margins of Belgrade Architecture, MIT Press, Cambridge, Mass., London, 95 Cornell E. (1952) De stora Utställningarna Arkitekturhistoria (arkitekturexpexperiment och kulturhistoria). Bokförlaget natur och kultur, Stockholm, Curtis W.J.R. (1996) Modern Architecture Since Phaidon, London, Devos R., Floré F. (2009) Modern Wood. De Coene at Expo 58. Construction History 24: Herzog T. (1998) Roof Structure. V: The Fifth World Conference on Timber Engineering, Natterer J (Ur.) Sandoz JL (Ur.), Montreux, Jodidio P. (2006) CH architecture in Switzerland. Taschen, Köln, 183 MacKeith P.B., Smeds K. (1993) The Finland Pavillons / Finland at the universal expositions Kustannus Oy City, Helsinki , , Mattie E. (1998) World's Fairs. Princeton Architectural Press, New York: 149 Natterer J. (1998) Space and Shell Structures in Timber. V: The Fifth World Conference on Timber Engineering, Natterer J (Ur.) Sandoz JL (Ur.), Montreux, Perrin JP., Bocquet JF. Rachter P. Biger JP. (1998) The Pavilion of Utopia V: Proceedings, The Fifth World Conference on Timber Engineering, Natterer J (Ur.) Sandoz JL (Ur.), Montreux, Puente M. (2000): 100 años pabellones de exposición / 100 Years Exhibition Pavilions. Editorial Gustavo Gili, Barcelona, 174, Seidel A. (2000) Weltausstelung EXPO Ausgewählte Holzbauten. Informationsdienst Holz, Arbeitsgemeinschaft Holz e.v., Düsseldorf Slivnik L. (2001) Kristalna palača 1851 uporaba lesa pri gradnji. Les, 53: Trigueiros L, Sat C. (1998) Architecture Lisbon Expo '98. Blau, Lisboa, 153 Uhlig G., Zumthor P. (2000) Klangkörper Schweiz: padiglione svizzero all'expo 2000 di Hannover. Domus 828: Wehber F. (2000) Der ZERI - Pavillon auf der Expo Wohnung+Gesundheit 96: 10 Zumthor P. (2000) Corpo sonoro, Padiglione della Svizzera. Casabella 681:
Lara Slivnik JUGOSLOVANSKI PAVILJONI NA SVETOVNIH RAZSTAVAH
Lara Slivnik JUGOSLOVANSKI PAVILJONI NA SVETOVNIH RAZSTAVAH 2014/2 AR UDK 725.91 (497.1) COBISS 1.02 prejeto 15.10.2014 izvleček Članek obravnava arhitekturo vseh štirih paviljonov, ki jih je država Jugoslavija
More informationOBLIKE PROSTORA V ARHITEKTURNI RISBI
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA OBLIKE PROSTORA V ARHITEKTURNI RISBI DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: LIKOVNA PEDAGOGIKA OBLIKE PROSTORA
More information1st cycle Study Programme Course name (Slovenian) Course name (English) ECTS
Courses with individual consultations, 2016/2017 The following courses are available only in Slovenian. Exchange students cannot participate in any organised forms of study. However, study in English is
More informationAn Overview of Mushroom Structures in Slovene Structuralism
Proceedings of the Third International Congress on Construction History, Cottbus, May 2009 An Overview of Mushroom Structures in Slovene Structuralism Lara Slivnik University of Ljubljana, Faculty of Architecture,
More informationPRISPEVEK SLOVENSKIH ARHITEKTOV V OBDOBJU MED LETI 1960 IN 1990 V ARHITEKTURI ČRNE GORE
Ljubljana PRISPEVEK SLOVENSKIH ARHITEKTOV V OBDOBJU MED LETI 1960 IN 1990 V ARHITEKTURI ČRNE GORE CONTRIBUTION OF SLOVENIAN ARCHITECTS TO THE MONTENEGRO ARCHITECTURE IN THE1960-1990 PERIOD Ključne besede
More informationEdvard Ravnikar in Soba 25 na Šoli za arhitekturo. Jurij Kobe. 56 arhitektov bilten architect s bulletin Soba 25, 1970
Soba 25, 1970 Edvard Ravnikar in Soba 25 na Šoli za arhitekturo Jurij Kobe» Če je to dogajanje spremljalo trajno razgrajanje, ekscesi s posledicami, upiranje ter nasilje nad pedagoškim kadrom in inventarjem,
More informationMaks Fabiani in dunajski urbanizem na prelomu 19. stoletja
Breda MIHELIČ Maks Fabiani in dunajski urbanizem na prelomu 19. stoletja Članek govori o novih konceptih v urbanizmu na prelomu 19. stoletja v 20. Predstavlja tri ključne osebnosti, arhitekte in urbaniste
More informationUmetnost novega veka v Zahodni Evropi II ( stoletje)
doc. dr. Rebeka Vidrih Obvezno branje Seznam izpitne literature (2017/18) Umetnost novega veka v Zahodni Evropi II (19. 20. stoletje) Eric Hobsbawm, Čas revolucije. Evropa 1789-1848, Ljubljana 2010 (tudi:
More informationpiranski dnevi včeraj, danes in jutri piran days of architecture: looking back and looking forward
uvodnik piranski dnevi včeraj, danes in jutri intervju z arhitektko Majo Ivanič, novo predsednico organizacijskega odbora Piranskih dnevov arhitekture Kristina Dešman in Miha Dešman Fotografije: Andraž
More informationD I P L O M S K A N A L O G A
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU D I P L O M S K A N A L O G A VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE HELENA NOVOSEL FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU
More information»Sanjski grad vsakega umetnika«japonski avantgardni center v 60. letih 20. stoletja
DOI: 10.4312/as.2016.4.2.183-200 183»Sanjski grad vsakega umetnika«japonski avantgardni center v 60. letih 20. stoletja Klara HRVATIN* Izvleček Članek predstavlja uvod v predstavitev umetniškega gibanja
More informationSkupnost muzejev Slovenije KOPISTIKA SKOZI ČAS IN VPRAŠANJE AVTENTIČNOSTI. Avtor: Miran Pflaum
Skupnost muzejev Slovenije KOPISTIKA SKOZI ČAS IN VPRAŠANJE AVTENTIČNOSTI 10.3 Avtor: Miran Pflaum Vsebina 1. Uvod 2. Kratek sprehod skozi zgodovino kopiranja 3. Kopistika pri nas 4. Pristno ali ponarejeno?
More information20. GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION
Statistični letopis Republike Slovenije 2013 Statistical Yearbook of the Republic of Slovenia 2013 20. GRADBENIŠTVO CONSTRUCTION Gradbeništvo Construction 20 METODOLOŠKA POJASNILA GRADBENIŠTVO METHODOLOGICAL
More informationLANDEZINE LIVE , 14:00-20:00 STARA MESTNA ELEKTRARNA - ELEKTRO LJUBLJANA, SLOMŠKOVA 18. Martí Franch EMF. Jenny B.
Martí Franch EMF Jenny B. Osuldsen SNØHETTA Antje Stokman STUDIO URBANE LANDSCHAFTEN Michiel Van Driessche FELIXX Ana Kučan Studio AKKA Matej Blenkuš Studio ABIRO LANDEZINE LIVE 20.1.2017, 14:00-20:00
More informationONLINE KNJIŽNIČNI KATALOGI PRIHODNOSTI 1 ONLINE CATALOGUES OF THE FUTURE
ONLINE KNJIŽNIČNI KATALOGI PRIHODNOSTI 1 ONLINE CATALOGUES OF THE FUTURE Tanja Merčun Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani e-pošta:
More informationFedja Košir, K arhitekturi, III, Ljubljana 2007, p Arhiv OgnjišËa akademikov arhitektov, MAO. Om a h e n 1976, cit. n. 2, p. 236.
Bogo Zupan~i~ Študijska leta arhitekta Edvarda Mihevca tudijska leta in prva arhitekturna dela arhitekta Edvarda Mihevca, Ëigar stoletnico rojstva smo praznovali leta 2011, iz Ëasa pred drugo svetovno
More informationMetode klasifikacija elektronskega gradiva
16-V Kranjska gora, 28. do 30. september 2011 Gregor IBIC, univ.dipl.ing Intelicom d.o.o. Koper, 6000 SI gregor.ibic@intelicom.si Metode klasifikacija elektronskega gradiva 1. UVOD Ljudje smo nagnjeni
More informationBibliografski podatki in sistemi: razvoj in implementacija modelov
Bibliografski podatki in sistemi: razvoj in implementacija modelov poročilo z 81. konference IFLA (Cape Town, Republika Južna Afrika) Tanja Merčun Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
More informationDIZAJN DESIGN. Gandijeva 17a Novi Beograd Tel: +381 (0) Nikole Tesle 2 PanËevo Tel: +381 (0) , Salon: +381 (0)
2011 DIZAJN DESIGN Gandijeva 17a Novi Beograd Tel: +381 (0)11 216 97 89 Nikole Tesle 2 PanËevo Tel: +381 (0)13 34 42 33, Salon: +381 (0)13 34 84 68 NAMEŠTAJ ENTERIJERI POMOΔ ARHITEKTE VRATA PROZORI ASESOARI
More informationIZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ODPRTOKODNE PROJEKTE Z UPORABO UML 2.0
Peter Pogladič IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ODPRTOKODNE PROJEKTE Z UPORABO UML 2.0 Diplomsko delo Maribor, avgust 2011 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
More informationUniverzitetni kampus v 20. stoletju: urbani kampus v Čikagu med letoma 1890 in Marco GILIBERTI
5 UDK: 711.5:378.4(737.311.2)'19' DOI: 10.5379/urbani-izziv-2011-22-02-001 Marco GILIBERTI Univerzitetni kampus v 20. stoletju: urbani kampus v Čikagu med letoma 1890 in 1965 Po državljanski vojni, ko
More informationŽ. Štrumbl: Dolgoročna hramba arhivskega gradiva v papirni in e-obliki Ureja tudi dostope do arhivov, v veliki meri pa ureja tudi razvoj sistemov za d
Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci 2012 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Žarko Štrumbl
More informationPredavanje 9/1 Ludwig Mies Van der Rohe
Predavanje 9/1 Ludwig Mies Van der Rohe 1921-1933 Ludwig Mies van der Rohe, Competition project: Office building for Friedrichstrasse, Berlin : Plan 1921. BERLIN, Germany. Ludwig Mies van der Rohe, Competition
More informationELEKTRONSKO ARHIVIRANJE IN DOKUMENTIRANJE DOKUMENTOV V PODJETJU MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d.
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer študija: Organizacija dela ELEKTRONSKO ARHIVIRANJE IN DOKUMENTIRANJE DOKUMENTOV V PODJETJU MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d. Mentor: izr. prof. dr.
More informationMAKS FABIANI / PROSTORSKI KONTEKST / TEKSTURA / TEKSTIL / TEKST FABIANIJEVI SPOMENIKI FABIANI S MONUMENTS. Simpozij. in razstava
Simpozij MAKS FABIANI / PROSTORSKI KONTEKST / TEKSTURA / TEKSTIL / TEKST in razstava FABIANIJEVI SPOMENIKI Symposium MAKS FABIANI / SPATIAL CONTEXT / TEXTURE / TEXTILE / TEXT and Exhibition FABIANI S MONUMENTS
More informationIzzivi pri prehodu na SharePoint Robi Vončina Kompas Xnet d.o.o. Aleš Manfreda MRI d.o.o.
Izzivi pri prehodu na SharePoint 2007 Robi Vončina Kompas Xnet d.o.o. Aleš Manfreda MRI d.o.o. Pogosti izzivi v podjetju Skupna raba datotek Sodelovanje po e- mailu Brisanje neuporabnih dokumentov Kontroliranje
More informationRockland County On-Line Index Book Software Unearths Eighteenth Century Land Records for Use by the Legal Community, Historians and the General Public
Rockland County On-Line Index Book Software Unearths Eighteenth Century Land Records for Use by the Legal Community, Historians and the General Public Pe t er J. SCHEIBNER, CA Rockland County Archivist,
More informationSistem upravljanja kmetijskih parcel na Poljskem ter študija primera držav članic Evropske unije
62/4 G 2018 V GEODETSKI VESTNIK letn. / Vol. 62 št. / No. 4 Sistem upravljanja kmetijskih parcel na Poljskem ter študija primera držav članic Evropske unije Land Parcel Management System in Poland and
More informationKeywords: Roma, Germany, discrimination
160 N I N A B A L T I Ć, J E S S I C A H EUN, U R O Š S A M A R D Ž I J A R O M I V N E M Č I J I - V Č E R A J I N D A N E S ROMANI IN GERMANY - YESTERDAY AND TODAY According to research, Roma originate
More informationPredavanje 8 Le Corbusier
Predavanje 8 Le Corbusier 1907-31 Charles Eduard Jeanneret Le Corbusier (1887-1965) PURISM Objet-Type Objekat platonske forme, pogodan za beskonacno umnozavanje, stvar iz svakodnevnog zivota. jedino je
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2013 Maya Zavala Weber 1 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO Zbogom, Španija? Zamišljanje
More informationCelostna obravnava objektov arhitekturne dediščine 20. stol. Multidisciplinary study of the architectural heritage of the 20th century
Celostna obravnava objektov arhitekturne dediščine 20. stol. Multidisciplinary study of the architectural heritage of the 20th century 13. 11. 2013, Ljubljana, Slovenija Zavod za gradbeništvo Slovenije
More informationNevarna razmerja»mlade slovenske umetnosti«in futurizma
Nevarna razmerja»mlade slovenske umetnosti«in futurizma Tomaž Toporišič Filozofska fakulteta ter Slovensko mladinsko gledališče, Vilharjeva 11, SI-1000 Ljubljana tomaz.toporisic@guest.arnes.si Razprava
More informationActa geographica Slovenica, 44-1, 2004,
Acta geographica Slovenica, 44-1, 2004, 89 113 THE FRANZISCEAN LAND CADASTRE AS A KEY TO UNDERSTANDING THE 19 TH -CENTURY CULTURAL LANDSCAPE IN SLOVENIA FRANCISCEJSKI KATASTER KOT KLJU^ ZA RAZUMEVANJE
More informationNAVODILA ZA PRIPRAVO ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH PRISPEVKOV (ČLANKOV).
NAVODILA ZA PRIPRAVO ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH PRISPEVKOV (ČLANKOV). Avtorji naj pošljejo za objavo prispevke, ki so originalni, še neobjavljeni oziroma drugje še niso bili predloženi v objavo. Avtorsko
More informationRAZVOJ URBANIZMA - 2. KOLOKVIJ
RAZVOJ URBANIZMA - 2. KOLOKVIJ IDEALNO RENESANČNO MESTO "bastionska zvezda" - nova zvrst utrdb "idealno mesto" - nova tlorisna zvrst idealne mestne zasnove ilustrirajo načrti, avtorji so znani, risbe datirane,
More informationOpen Access Author Manuscript
American Journal of Applied Sciences 5 (1): 61-66, 2008 ISSN 1546-9239 2008 Science Publications Open Access Author Manuscript Sustainable Housing Renewal M. Sitar and K. Krajnc 1 University of Maribor,
More informationBarbara Murovec, Ljubljana LIKOVNI VIRI ZA BARO^NO STROPNO SLIKARSTVO V SLOVENIJI
4 raz - murovec 92-145 03/11/2003 12:16 Page 92 Barbara Murovec, Ljubljana LIKOVNI VIRI ZA BARO^NO STROPNO SLIKARSTVO V SLOVENIJI V pregledih evropske umetnosti srečujemo vedno ista imena velikih slikarjev,
More informationRAZVOJ POKLICEV NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA URBANIZMA PRIMER TRAJNOSTNIH SOSESK**
* RAZVOJ POKLICEV NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA URBANIZMA PRIMER TRAJNOSTNIH SOSESK** Povzetek. Članek obravnava razvoj poklicev na področju trajnostnega urbanizma. V ta namen so analizirani primeri trajnostnih
More informationVSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR POSLOVNI SEKRETAR
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR POSLOVNI SEKRETAR DIPLOMSKA NALOGA TADEJA LESJAK Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR POSLOVNI SEKRETAR RACIONALIZACIJA
More informationKATALOG STORITEV IN ORODJA ZA NJEGOVO UPRAVLJANJE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Matic Jeran KATALOG STORITEV IN ORODJA ZA NJEGOVO UPRAVLJANJE DIPLOMSKO DELO NA UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU Mentor: doc. dr. Mojca Ciglarič Ljubljana,
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Jana Senica Maribor, september 2013 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA
More informationLe saline di Comacchio: Breve introduzione Comacchio soline: Kratka zgodovina. Graziano Caramori - TSC. Portorož, Slovenija, 15/05/2012
WP2: Good Practice for the Utilization of Areas and Infrastructure Le saline di Comacchio: Breve introduzione Comacchio soline: Kratka zgodovina SALTWORKS Valorizzazione ecosostenibile delle saline tra
More informationRethinking Replicas: Temporality and the Reconstructed Pavilion. Dr Ashley Paine
Rethinking Replicas: Temporality and the Reconstructed Pavilion Dr Ashley Paine 1 Beatriz Colomina, "Pavilions of the Future," in Your Black Horizon Art Pavilion: Olafur Eliasson and David Adjaye,
More informationVPELJAVA PODPORE KREDITIRANJA V DOKUMENTNI SISTEM BANKE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Roman Ivančič VPELJAVA PODPORE KREDITIRANJA V DOKUMENTNI SISTEM BANKE DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Mentor: dr. Igor
More informationVodilne evropske trajnostne soseske: ključna načela in procesi
28 UDK: 711.581: 502.131.1(4) DOI: 10.5379/urbani-izziv-2017-28-01-003 Prejeto: 16. 9. 2016 Sprejeto: 27. 3. 2017 Primož MEDVED Vodilne evropske trajnostne soseske: ključna načela in procesi V zadnjih
More informationODLOČITEV ZA ELEKTRONSKO ARHIVIRANJE DOKUMENTOV V PODJETJU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Mirjam Kotnik ODLOČITEV ZA ELEKTRONSKO ARHIVIRANJE DOKUMENTOV V PODJETJU DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
More informationGREGOR PANTELIĆ DOKUMENTI IN PODATKI PRI SPREMLJAVI GRADNJE DOCUMENTS AND DATA FLOW IN CONSTRUCTION PROJECT CONTROL
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2, p.p. 3422 1115 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA
More informationArhitektura, raziskave Architecture, Research
AR 2o11/1 Arhitektura, raziskave Architecture, Research ISSN 1580-5573 AR Arhitektura, raziskave Architecture, Research 2011/1 Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor Ljubljana 2011
More informationLjubljana, Marec 2009
Obstoj bibliografskih zbirk na področju biotehnike, dostopnost tezavrov, dostopnost polnih dokumentov. Manjši seminar pri predmetu sistemi za poizvedovanje Mentor: doc. dr. Jure Dimec Avtorici: Katja Marjetič,
More informationKATALOG KOT UČINKOVITO ORODJE NEPOSREDNEGA TRŽENJA NA PRIMERU PODJETJA AVON D.O.O.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Černivec KATALOG KOT UČINKOVITO ORODJE NEPOSREDNEGA TRŽENJA NA PRIMERU PODJETJA AVON D.O.O. Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationSAMPLE. j Ï Ï Ï. j Ï Ï. j Ï Ï Ï Ï Ï Ï. j Ï Ï Ï. # # ? # #. Ï Ï Ï Ï ú Ï Ï Ï Ï Ï Ï. . ä j. ú ú. Ï ? # # Moderate, acoustic feel. Arr.
Jesus, My Cross Have Taken #394 HNRY LYT LL MOOR rr by Thomas rassi # #? Moderate, acoustic feel 4 4 # # P? 5? 8 1 Je sus, 2 Let the ld 3 Man 4 o, then, 5 Soul, then earth trou kno lo i Thee o breast pa
More informationPREGLED veljavnih navodil, katalogov nadomestnih delov In delavnlških priročnikov
PREGLED veljavnih navodil, katalogov nadomestnih delov In delavnlških priročnikov stanje 1. 1. 1976 TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR III. Izdaja 5194270 NAPOTILO Z izdajo tega»pregleda«izdanih navodil,
More informationVSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR Poslovna sekretarka DIPLOMSKA NALOGA KLAVDIJA JAMNIK Maribor 2008 DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR Poslovna sekretarka Analiza
More informationOddano: Sprejeto:
ISBD(CR): MEDNARODNI STANDARDNI BIBLIOGRAFSKI OPIS SERIJSKIH PUBLIKACIJ IN DRUGIH KONTINUIRANIH VIROV: Revidirana izdaja mednarodnega standardnega bibliografskega opisa serijskih publikacij (ISBD(S)) Irena
More informationMANETTO DI JACOPO AMMANATINI, THE FLORENTINE WOODCARVER-ARCHITECT AND PIPPO SCOLARI S CASTLE IN OZORA
MANETTO DI JACOPO AMMANATINI, THE FLORENTINE WOODCARVER-ARCHITECT AND PIPPO SCOLARI S CASTLE IN OZORA 1. The castle of Ozora (photo: Katalin Prajda) The theory regarding Ammanatini s participation in the
More informationM A G I S T R S K A N A L O G A
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU M A G I S T R S K A N A L O G A ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE TATJANA GRAHEK FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU MAGISTRSKA NALOGA VZPOSTAVITEV
More informationBIOGRAPHICAL INFORMATION
BIOGRAPHICAL INFORMATION Personal information Name and surname - Alenka Fikfak 10 December 1966 - born in Šempeter pri Novi Gorici, Slovenia Address - Petkovškova 10, SI-1360 Vrhnika, Slovenia Employment
More informationPoglavje 3 Razvrˇsˇcanje besedil
Poglavje 3 Razvrščanje besedil V prejšnjih dveh poglavjih so predlagane tehnike razvrščanja predpostavljale, da lahko razdaljo, ali pa podobnost med primeri enostavno izračunamo. Vsi naši primeri so bili
More informationHIŠA SONCA KRANJSKA GORA, SLOVENIA
HIŠA SONCA KRANJSKA GORA, SLOVENIA HIŠA SONCA KRANJSKA GORA, SLOVENIA Hiša Sonca Kranjska Gora, Slovenija Ljubljana 50 minutes Bled 20 minutes Italy/Austria 10 minutes Ljubljana 50 minut Bled 20 minut
More informationIZDELAVA VMESNIKA UPRAVITELJA PREDLOG ZA DOKUMENTNE SISTEME
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Damjan Kmet IZDELAVA VMESNIKA UPRAVITELJA PREDLOG ZA DOKUMENTNE SISTEME DIPLOMSKO DELO NA VISOKOŠOLSKEM STROKOVNEM ŠTUDIJU Ljubljana, 2010
More informationENERGETSKA OBNOVA DOMA, KI SE RAZPOSTIRA ČEZ MEJE IN REGIJE
ENERGETSKA OBNOVA DOMA, KI SE RAZPOSTIRA ČEZ MEJE IN REGIJE Pregled in rešitve na enem mestu za zasebne lastnike stanovanjskih nepremičnin Projekt je sofinanciran iz programa EU za raziskave in inovacije
More information41/2/9 Student Affairs Programs and Services General Correspondence, Box 1:
Record Series Number The materials listed in this document are available for research at the University of Illinois Archives. For more information, email illiarch@illinois.edu or search http://www.library.illinois.edu/archives/archon
More informationAccounting Treatment of Goodwill in IFRS and US GAAP
DOI: 10.2478/v10051-008-0023-5 Accounting Treatment of Goodwill in IFRS and US GAAP Mateja Jerman, Massimo Manzin University of Primorska, Faculty of Management, Cankarjeva 5, 6000 Koper, Slovenia, mateja.jerman@fm-kp.si,
More informationISBD MEDNARODNI STANDARDNI BIBLIOGRAFSKI OPIS. Združena izdaja
INTERNATIONAL FEDERATION OF LIBRARY ASSOCIATIONS AND INSTITUTIONS MEDNARODNA ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH ZDRUŽENJ IN USTANOV ISBD MEDNARODNI STANDARDNI BIBLIOGRAFSKI OPIS Združena izdaja Po priporočilu Skupine
More informationLjubljana, 2017 * HUMANA MESTA / Izzivanje merila mesta
Ljubljana, 2017 * HUMANA MESTA / Izzivanje merila mesta Projekt / Project: Katolog izdal / Catalogue published by: Balkonske pripovedke, 2015. Balcony tales, 2015. Maruša Račič Ljubljana, 2017 * HUMANA
More informationEducation of surveyors in the field of real estate market valuation: Present situation in the Republic of Serbia
Education of surveyors in the field of real estate market valuation: Present situation in the Republic of Serbia Olivera VASOVIĆ 1*, Jelena GUČEVIĆ 2 1 University College of Applied Sciences for Civil
More informationARHIVIRANJE DIGITALNO PODPISANIH ELEKTRONSKIH DOKUMENTOV
ARHIVIRANJE DIGITALNO PODPISANIH ELEKTRONSKIH DOKUMENTOV Alenka Žužek *, Aleš Dobnikar ** UDK: 930.253:004.3 Alenka Žužek, Aleš Dobnikar: Arhiviranje digitalno podpisanih elektronskih dokumentov. Tehnični
More informationNe več Ne manj Raziskovanje manevrskega prostora sodobne arhitekturne prakse. Petek, 1. april 2011
MAO Debate Ne več Ne manj Raziskovanje manevrskega prostora sodobne arhitekturne prakse Petek, 1. april 2011 Muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO Debates Not More Not Less Exploring the wiggle room
More informationMetodologija za uvedbo brezpapirnega poslovanja v organizacijah
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Klemen Novak Metodologija za uvedbo brezpapirnega poslovanja v organizacijah DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE
More informationAVTONOMNA TRAJNOSTNA SOSESKA DRUŽBENOBIVANJSKI URBANI MODEL 21. STOLETJA?** Primer soseske Vauban v Freiburgu
* AVTONOMNA TRAJNOSTNA SOSESKA DRUŽBENOBIVANJSKI URBANI MODEL 21. STOLETJA?** Primer soseske Vauban v Freiburgu Povzetek. Prispevek prikazuje eno od možnih oblik konkretnega sistemskega preoblikovanja
More informationPeter Pavel KLASINC *, Tadej VOZELJ ** CELOSTNA UREDITEV ARHIVA IN UVEDBA DOKUMENTNEGA SISTEMA NA AMEU ECM
Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci 2017 1.09 Objavljen strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Peter Pavel KLASINC
More informationTechtonic/Minimalist Architecture
Techtonic/Minimalist Architecture Alvaro Siza Contemporary Arts Center, Santiago de Compostella 1993 Alvaro Siza Contemporary Arts Center, Santiago de Compostella 1993 Alvaro Siza Contemporary Arts Center,
More informationČesa ne smete spregledati pred uvedbo skeniranja in uporabo podpisnih tablic. Brezplačni priročnik za začetnike
Česa ne smete spregledati pred uvedbo skeniranja in uporabo podpisnih tablic Izdaja: Frodeecs, neodvisna svetovalna družba, d. o. o. (www.frodx.com) Ureja in piše: Igor Pauletič Ilustracije: Mitja Bokun
More information2004 / 12 > 15 2 RÉSEAU ART NOUVEAU NETWORK 3 ÅLESUND. NORGE 4 BARCELONA. CATALUNYA 5 BRUXELLES - BRUSSEL. BELGIQUE - BELGIË 6 BUDAPEST.
00 / > 5 Ålesund Helsinki Glasgow Riga Bruxelles-Brussel Nancy Wien Budapest Provincia di Varese Ljubljana Terrassa Reus Barcelona RÉSEAU ART NOUVEAU NETWORK ÅLESUND. NORGE BARCELONA. CATALUNYA 5 BRUXELLES
More informationAVTOMATIZACIJA OBDELAVE RAUNOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika AVTOMATIZACIJA OBDELAVE RAUNOV V POSLOVNEM SISTEMU MERCATOR Mentor: doc. dr. Eva Jereb Kandidat: Janez Kvas Kranj,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PRENOVA POSLOVNIH PROCESOV IN UVEDBA DOKUMENTACIJSKEGA SISTEMA NA SLOVENSKIH ŢELEZNICAH Ljubljana, november 2010 JERNEJ KASTELIC IZJAVA Študent JERNEJ
More informationSRC362 - Project Documentation
SRC362 - Project Documentation View Online Unit References Adams, C., & Elizabeth, L. (2005). Alternative construction: contemporary natural building methods. Hoboken, NJ: John Wiley. Allen, E. (2004).
More informationInstitute and Sikorsk Copyright: The Polish Institute and Sikorski Museum (London)
The Polish Institute and Sikorski Museum,.(144c410C419 da 14'4 0_15 701/ Copyright: The Polish Institute and Sikorski Museum (London) Institute and Sikorsk Copyright: The Polish Institute and Sikorski
More informationfala atelier rua da fábrica 38, sala porto, portugal (+351)
fala atelier rua da fábrica 38, sala 31 4050-245 porto, portugal (+351) 913134612 fala.atelier@gmail.com www.falaatelier.com fala is a naïve architecture practice based in oporto, led by filipe magalhães,
More informationSelected Bibliography on the Biennial of (Industrial) Design (BIO)
Selected Bibliography on the Biennial of (Industrial) Design (BIO) BIO 1, 1964 1. bienale industrijskega oblikovanja v Ljubljani, Sinteza, I, no. 1, 1964, pp. 80 81. France Ivanšek, I. BIO nova spodbuda
More informationKAKOVOST BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV
KAKOVOST BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV Doc. dr. Marija Petek KNJIŽNIČNI KATALOG Katalogizacijska pravila Računalniški format Katalogizatorji Znanje Natančnost Uporabniki Enostavnost Uspešnost KAKOVOST ZAPISOV
More informationKey Buildings Of The Twentieth Century: Plans, Sections And Elevations (Key Architecture Series) By Richard Weston READ ONLINE
Key Buildings Of The Twentieth Century: Plans, Sections And Elevations (Key Architecture Series) By Richard Weston READ ONLINE Key Urban Housing of the Twentieth Century: Plans, Sections and Elevations
More informationEDP Klient NAVODILO ZA UPORABO APLIKACIJE EDPKLIENT
EDP Klient NAVODILO ZA UPORABO APLIKACIJE EDPKLIENT KAZALO 1 NAMESTITEV APLIKACIJE EDP KLIENTA...3 1.1 PREDPOGOJI ZA NAMESTITEV... 3 1.2 NAMESTITEV... 3 1.3 POSODOBITEV... 4 1.4 ZAGON KLIENTA... 5 2 FUNKCIONALNOSTI
More informationHistorični seminar 6. Uredili Katarina Keber in Katarina Šter
Historični seminar 6 Uredili Katarina Keber in Katarina Šter Ljubljana 2008 Uredniški odbor HISTORIČNI SEMINAR 6 Katarina Keber, Katarina Šter, Mojca Žagar Karer Znanstvena monografija je recenzirana.
More informationIZJAVA O MEDNARODNIH KATALOGIZACIJSKIH NAČELIH Uvod
IZJAVA O MEDNARODNIH KATALOGIZACIJSKIH NAČELIH Uvod Na mednarodni konferenci o katalogizacijskih načelih leta 1961 so sprejeli izjavo o tako imenovanih pariških načelih. 1 Cilj, da bi le-ta služila kot
More informationarch311 architectural design project 2 space for spiritual experience and practice ABSTRACT MANDORINO TOMMASO [ ]
arch311 architectural design project 2 space for spiritual experience and practice ABSTRACT 00 abstractpath Keywords There is a marked distinction in the architecture of Christian Catholic Feelings religion
More informationUDK 009 Annales, Ser. hist. sociol., 25, 2015, 1, pp , Koper 2015 ISSN
Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 25, 2015, 1 UDK 009 Annales, Ser. hist. sociol.,
More informationANALYSIS OF BANDMARKS IN ARCHITECTURAL HISTORY C
ANALYSIS OF BANDMARKS IN ARCHITECTURAL HISTORY C 2018 2019 HOUSING AND PERFORMING MODERNISM: BREUER AND MIES Master s degree Master s degree in Architectural Design Academic year 2018 2019 Module 2 Materia
More information3/18. Ocenjevanje likvidacijske vrednosti v insolventnih postopkih. Matjaž Cirar
3/18 Matjaž Cirar Ocenjevanje likvidacijske vrednosti v insolventnih postopkih Evaluation of the liquidation value in insolvency proceedings POVZETEK Pri ocenjevanju vrednosti premičnega premoženja se
More informationPoti v zaposljivost. Marija Rok
Poti v zaposljivost Marija Rok Založba Univerze na Primorskem Uredniški odbor Katarina Babnik Štefan Bojnec Aleksandra Brezovec Boris Horvat Dejan Hozjan Alenka Janko Spreizer Alen Ježovnik Lenka Kavčič
More informationPROGRAMME OF THE INTERNATIONAL SUMMER SCHOOL OF UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF ARTS»LANGUAGE, LITERATURE AND CULTURES IN CONTACT«
PROGRAMME OF THE INTERNATIONAL SUMMER SCHOOL OF UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF ARTS»LANGUAGE, LITERATURE AND CULTURES IN CONTACT«Programme Committee: - Prof. Dr. Danijel Rebolj, UM - Prof. Dr. Elena
More informationRenesansa in manierizem Cinquecento, MANIERIZEM, PREHOD V BAROK
Renesansa in manierizem 1420 1600 Cinquecento, MANIERIZEM, PREHOD V BAROK Leone Leoni, Medalja s podobo Michelangela, 1560 61 Andrea Mantegna, Mantova, doževa palača, strop poročne dvorane, 1474 Jacopo
More informationMeeting Architecture. Maarten Vanneste, CMM
Meeting Architecture Maarten Vanneste, CMM 1983, Turnhout 2 1981 2008 4 5 The key chapters 1. Current meeting industry 2. 3. 4. 5. 6. Meeting objectives Meeting objectives support Meeting architect Degree
More informationINVITATION No. 6 FOR SUBMISSION OF BINDING OFFERS FOR THE PURCHASE OF REAL ESTATE
MERKUR nepremičnine, d.d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo, registration no. 6723144000, tax no. 77392060 is hereby publishing the following: INVITATION No. 6 FOR SUBMISSION OF BINDING OFFERS FOR THE PURCHASE
More informationZbornik za umetnostno zgodovino
Zbornik za umetnostno zgodovino Archives d histoire de l art Art History Journal Izhaja od / Publié depuis / Published Since 1921 Nova vrsta / Nouvelle série / New Series LII Ljubljana 2016 ZBORNIK ZA
More information8. Intended Learning Outcomes of Course: At the end of the course each student should have the ability to demonstrate and/or work with:
Course Specification Course Code: Session: UBAR102 2017/2018 1. Course Title: Architectural Technology 1 Version 2. Date of Production/ Revision: Date of Approval 1.1 February 2018 February 2018 3. Level:
More informationPiranski dnevi arhitekture. Gledališče Tartini Piran Monfort Portorož. Galerija Loža Koper Maravee Anima
Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER CAPODISTRIA * TISKOVINA Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper Letnik XI Številka 5 November 2013 Brezplačni izvod ISSN 1854 0449 Gledališče Tartini Piran
More informationo filmu... 3 filmografski podatki... 3 vsebina... 4 o avtorju... 6 film in kontekst... 9
pedagoško gradivo avtorica Tina Poglajen o filmu... 3 filmografski podatki... 3 vsebina... 4 o avtorju... 6 film in kontekst... 9 izhodišča za pogovor o filmu... 11 žanr romantične komedije... 11 najstniška
More informationACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA
ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 19 1 2014 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 19 1 2014 xxxxxxxxxxxxxxxxxx Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta
More information