Piranski dnevi arhitekture. Gledališče Tartini Piran Monfort Portorož. Galerija Loža Koper Maravee Anima

Transcription

1 Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER CAPODISTRIA * TISKOVINA Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper Letnik XI Številka 5 November 2013 Brezplačni izvod ISSN Gledališče Tartini Piran Monfort Portorož Piranski dnevi arhitekture Galerija Loža Koper Maravee Anima Galerija Meduza List of Yellow Pages and Nothing but Sunflowers

2 31. mednarodna arhitekturna konferenca Gledališče Tartini, Piran, 23. november 2013 Odprtje razstav ob 19. uri v razstavišču Monfort Predzadnjo soboto v novembru bo v gledališču Tartini v Piranu pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja potekala že 31. mednarodna arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitekture. Spremljala jo bodo odprtja štirih spremljevalnih arhitekturnih razstav, med njimi najpomembnejša razstava za nagrado Piranesi Odprtja razstav bodo ob 19. uri v razstavišču Monfort. Konferenca se bo ob 20. uri zaključila s tradicionalno podelitvijo priznane mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi. Tema Etika arhitekture Lanskoletni 30. Piranski dnevi arhitekture so se spraševali o brezčasnosti Vitruvijanskih paradigm utilitas, firmitas, venustas. Etika arhitekture, ki sloni na teh temeljih in obravnava arhitekturo kot umetnostni in trajnostni princip, je samoumevno nadaljevanje. Zadnji dve desetletji se je arhitektura, podobno kot ostali segmenti umetnosti, ukvarjala predvsem z estetiko in sama s seboj. Polarizirala je svoj umetniški in inženirski princip ter zato po stajala vse bolj bahava, samozadostna, neuporabna. Šele globalna kriza je ponovno prebu dila njeno socialno občutljivost, angažiranost in ekološko odgovornost. Kakšno družbeno vlogo in pomen ima arhitektura? Kateri so njeni potenciali, da postane vitalno družbeno in komunikacijsko orodje? Kakšno odgovornost nosi pri tem arhitekt? O tem bodo raz pravljali 31. Piranski dnevi arhitekture. Taisto H. Mäkelä Program 6 predavanj _ 10 predavateljev Taisto H. Mäkelä_Denver Francisco Cifuentes_Palma de Mallorca Špela Videčnik, Rok Oman_ofis_Ljubljana Stefano Gri, Piero Zucchi_GEZA_Videm Kevin Carmody, Andrew Groarke_CARMODY GROARKE_London Josep Camps, Olga Felip_ARQUITECTURIA_Girona 2 študentski predstavitvi Žiga Rošer_Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Sara Hočevar_Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo & Daniel Mikolashek_University of Florida, School of Architecture_ Vicenza Institute of Architecture 4 arhitekturne razstave Piranesi 2013 Brainpark Litostroj Potniški terminal Koper in navezava na staro mesto Opeka je lepa OFIS 1 podelitev mednarodne nagrade Piranesi Nagrado bo izročil akad. dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika Republike Slovenije za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Skulptura za nagrado Piranesi je delo mednarodno priznanega kiparja Jakova Brdarja. Francisco Cifuentes Olga Felip 2

3 Prireditve Petek, 22. november 2013 Pretorska palača, Koper Potniški terminal Koper in navezava na staro mestno jedro Razstava mednarodne študentske delavnice FA, Univerza v Ljubljani, GSoA, University of Florida Sobota, 23. november 2013 Monfort, Portorož Piranesi 2013 Mednarodna arhitekturna razstava. Slovesni nagovor: Peter Bossman, župan Občine Piran Otvoritveni govor: prof. Miloš Florijančič Brainpark Litostroj Študentska razstava Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, seminar Perović Opeka je lepa Wienerberger: Opekarna Ormož Mednarodna arhitekturna razstava Otvoritveni govor: direktor Božo Černila Podelitev nagrade Piranesi 2013 Nagrado bo izročil akad. dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika Republike Slovenije za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Večerno druženje s hladno toplim bifejem in glasbo. Arhitekturne okuse bo razvajal chef Borut Jovan V času konference bo razstavišče odprto od 9.00 do 21.00, v nedeljo, 24. novembra od 9.00 do Razstave bodo na ogled od 23. novembra do 15. decembra Organizacijski odbor Maja Ivanič, predsednica Lilijana Stepančič Majda Božeglav - Japelj Špela Kuhar Ana Struna Bregar Anže Koren Informacije in prijava Pripravila: Maja Ivanič, predsednica organi za cijskega odbora Piranskih dnevov arhitekture (PDA) Maravee anima. Anima Mundi fotografije, instalacija, video Galerija Loža, Koper 6. december januar 2014 Otvoritev: petek, 6. december 2013, ob 18. uri Brigitte Niedermair, The Last Supper Z razstavo Anima Mundi, duhovnost od vrhuncev do vsakdanjosti, kot spomin na prvo svetovno vojno se Obalne galerije Piran ponovno vključujejo v projekt Maravee, ki si ga je pred dvanajstimi leti zamislila italijanska umetnostna kritičarka Sabrina Zannier. Pod okriljem društva Maravee (Associazione Maravee) in ob podpori urada za kulturo Furlanije-Julijske krajine (Assessorato alla Cultura della Regione Fruli Venezia Giulia) ter podjetja Gervasoni, se projekt odvija na različnih lokacijah te pokrajine z namenom spodbujanja tam delujočih italijanskih in tujih likovnih umetnikov. Tokrat se je projekt Maravee Anima soočil s kompleksno tematiko duhovnosti, ki jo med svetim in profanim simbolično ponazarja gorska pokrajina. V vseh kulturah sveta se ta predstavlja kot svojevrstna vez med telesnostjo in duhovnostjo, ki pa v času prve svetovne vojne postane polje krvavega spopada med narodi. Projekt je imel namen ustvariti»prizorišča duše«(»teatro dell anima«) z različnimi akterji, v katerem italijanski, slovenski, avstrijski, ameriški, angleški in nizozemski umetniki na izbranih lokacijah s pomočjo fotografij, slik, instalacij, video postavitev in performansov razkrivajo emotivne scenarije. Organizatorji so zasnovali bogat program razstav in dogodkov. Po poletni uverturi v mestu Pordenone, so sledile ekskurzije z gledališkimi predstavami po poteh Muzeja prve svetovne vojne v Rogornu (Videm), do uradnega zaključka na gradu Susans (Majano pri Vidmu), kjer si je bilo mogoče ogledati pet razstav s spremljajočimi prireditvami. Maravee Anima si je postavil zahteven izziv: v sodobni interpretaciji je želel zoperstaviti dva, v preteklosti zakoreninjena vidika, obremenjena z zgodovinsko težo sakralne ikonografije in vojaškega arhiva iz prve svetovne vojne, z namenom, da spodbudi vznemirljiv dialog med Dušo in Vojno. Anima Mundi je skupinska razstava videa, fotografij in instalacije, ki raziskuje dimenzijo duhovnosti, duše, kot poetično in mestoma dramatično črno-belo potovanje. Osrednje mesto na razstavi zasedajo fotografije Elia Ciola, mojstra črno-bele fotografije, ki duhovnost zaznava skozi globoko občutenje kraja, kjer se njegovo dojemanje sublimne narave prepleta z vsakdanjim. Izčiščen slog njegovih fotografij, mojstrsko uravnotežen v kompozicijskem rezu, ponuja resničnost brez hladnih tehnoloških mahinacij. Fotografije so potopljene v kontemplativno avro, a razkrivajo tudi krajinske posebnosti. V doživljanju celote dojemamo simbolično duhovnost, razpeto med svetim in posvetnim, med odnosom do svetniškega in notranjim iskanjem, razvidnim v odnosu do sveta. Tudi v avdiovizualni instalaciji After the silence Mirjane Batinić in Sanje Kuveljić razbira Elio Ciol, Sneg in megla v Chimolaisu mo dvojnost pomena. Umetnici se ukvarjata z jezikovnimi sistemi družinske komunikacije, raziskujeta glasove iz preteklosti, se poglabljata v dimenzijo arhaičnega. Delo razkriva neznane, skrite, kotičke lastnega jaza, ki se spopada s samim seboj in v odnosu do drugega. Zato, da razgalita drugo resničnost človeške duše, ki temelji na ponotranjenih potovanjih, v iskanju duhovne dimenzije. Zvočne kompozicije, ki se multiplicirajo in povezujejo kot neskončne kombinacije, se prepletajo s podobami, fantomskimi pojavami in konkretnimi telesi, v bistvu postavljajo na prizorišče ritualnost prehodov v onostranstvo in nazaj. Prehajanje, pojavljanje, razkrivanje in prikrivanje v delu Res Alba, Res Nigra Elia Caredde zarisujejo konceptualno in emotivno iskanje duhovnosti, razpeto med vzhodom in zahodom. Po eni strani avtorjevo delo kaže nasprotje med»belo in črno materijo«, bipolarnost, ki zaznamuje vzhodnjaško kulturo, po drugi pa se ne more izogniti namigom, da črpa iz antične kitajske filozofije Yin in Yang koncepta, in fluidnega vzhodnjaškega sobivanja nasprotij med opazovanjem dneva, ki se spreminja v noč in noči, ki se raztaplja v dan. Sabrina Zannier in Majda Božeglav Japelj 3

4 Zadnji pričevalci Spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč fotografsko-dokumentarna razstava Galerija Loža, Koper 8. november 1. december 2013 Razstava Zadnji pričevalci, ki je bila premierno predstavljena v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, je poskus zgodovinske in družbene umestitve internacije civilnega prebivalstva v fašistična koncentracijska taborišča med letoma 1942 in Manca Juvan, Zadnji pričevalci 3: Anton Govže je očeta zadnjič videl v italijanski vojašnici v Ribnici, od koder je bil interniran v Padovo Avtorice, novinarka Saša Petejan, sicer Koprčanka, fotografinja Manca Juvan in zgodovinarka dr. Urška Strle poudarjajo, da razstava ni namenjena pojasnjevanju zla ali merjenju statistik, pač pa ovrednotenju spomina, ki je bil potisnjen v pozabo in dolgo tabuiziran. Z gostovanjem intimne fotografsko-dokumentarne razstave v Kopru bo Galerija Loža postala mesto spomina in poklona žrtvam fašističnih taborišč. Zapisi obiskovalcev razstave razkrivajo, da je internacija zaznamovala življenja mnogih slovenskih družin in da so spomini nanjo živi. Razstava o internirancih v fašističnih koncentracijskih taboriščih temelji na avtorskih fotografijah Mance Juvan. Na fotografijah so še redki živeči interniranci, ki so jih v internacijo poslali iz tedanje Ljubljanske pokrajine. Spomin na internirance in posredno izkušnjo internacije podajajo tudi njihovi sorodniki ali prijatelji. Razstavljen je tudi izbor ohranjenih predmetov iz taborišč. Gre za projekt, ki ima izjemno znanstveno-dokumentarno kakovost. Z njim so avtorice sledile trendom zgodovinskih raziskav v Evropi in v svetu, kjer smo priča novemu valu zgodovinskih študij o dogodkih med drugo svetovno vojno in po njej ter novemu valu študij o internaciji v nacističnih taboriščih. V evropskem in mednarodnem merilu je potrebno zapolniti vrzel o poznavanju in priznanju italijanskih fašističnih taborišč in žrtev, med njimi tudi civilnega prebivalstva tedanje Ljubljanske pokrajine in Primorske. Zato je čas gostovanja razstave v koprski Galeriji Loža tudi priložnost, da preživeli fašistična taborišča ali njihovi sorodniki stopijo v Zmago Posega Brez naslova, 1987 istrski kamen, 100 x 824 x 360 cm Skulptura v sklopu skupinskega projekta Štirje elementi na simpoziju Forma viva Portorož 1987 Manca Juvan, Zadnji pričevalci 5: To je del moje identi teta, pove nekdanja prva dama Slovenije Barbara Miklič Türk kontakt z raziskovalkami. Želja avtoric je, da zberejo pričevanja o internaciji prebivalcev slovenske Istre, Brkinov, Čičarije in Krasa in s tem prispevajo k ohranjanju spomina na zgodovinske dogodke, ki doslej še niso bili zadostno obravnavani. Materialni del razstave sta podprla Muzej novejše zgodovine Slovenije in ZRC SAZU. Vsebinski del je prostovoljno delo avtoric Saše Petejan, Mance Juvan in dr. Urške Strle. V Kopru so razstavo omogočile Obalne galerije Piran v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper. Saša Petejan Priprta Likovne vrata zbirke depoja Obalnih galerij Ko je v ustvarjanje primorskega umetnika Zmaga Posege ( ) konec osemdesetih let prejšnjega stoletja vstopil kamen, je avtor že imel za seboj izkušnjo obdelave tega klasičnega kiparskega materiala. V mislih imamo njegovo zmago na natečaju za izdelavo kamnite plastike za enega od puljskih parkov leta Skulptura je bila leta 1983 realizirana v tamkajšnjem Mornarskem parku, kjer stoji še danes. Naslednja pomembna priložnost snovanja velikih razsežnosti se je kiparju pokazala na portoroški Forma vivi leta Simpozij Forma viva (v nadaljevanju FV) leta 1987 je pomenil premik v iskanju novih vsebinskih možnosti delovanja te prireditve. Po zgledu uspešnih laboratorijsko zasnovanih simpozijev v sosednjih državah so si skupinsko delo zamislili tudi takratni člani Umetniškega sveta FV. Prvotni koncept je med drugimi predvideval ureditev vhodnega portala v galeriji na Polotoku Seča, vendar je bil pozneje spremenjen. Na pobudo igralnice Casino so simpozij prestavili v urbanizirano okolje športno-rekreacijskega središča portoroške Marine. Z razpisom je bil med prispelimi prijavami izbran predlog kiparja Mathiasa Hietza, ki je dotlej že imel podobne bogate izkušnje v Evropi in na Japonskem. Skupina devetih kiparjev (Harunori Fujimoto, Masayuki Nagase in Jun Ohara, Japonska; Mathias Hietz iz Avstrije, Bata Mariano iz Romunije, Zoltan Pal iz Madžarske, Dimčo Pavlov iz Bolgarije, Zmago Posega iz Jugoslavije ter Peter Roller iz Češkoslovaške) se je pred začetkom dela seznanila z dokumentacijskim gradivom, na podlagi katerega je zatem izdelala maketo. Zamislili so si kamnito interpretacijo štirih elementov: ognja, vode, zemlje, zraka, ki bi na trikotni lokaciji povezovala Portorož s parkom skulptur na Seči. V abstraktnih ponazoritvah so ustvarjalci v skulpturah poudarili temeljne pomenske vrednosti posameznih elementov (voda, zemlja, zrak), ki v glavnem sledijo razgibani strukturi tal, le ognju so namenili vertikalni poudarek. Zanimivo je, da je Zmago Posega ustvaril plastiko, ki ni bila del vsebinsko-formalnega koncepta avstrijskega kiparja Mathiasa Hietza, temveč plod njegovega povsem individualnega pristopa h kiparskemu reševanju ureditve parkovnega prostora. Majda Božeglav Japelj 4

5 Fotomorgana 2 Galerija Meduza, Koper 11. oktober 29. november 2013 Razstava Fotomorgana 2 predstavlja pet umetnic in umetnikov mlajše generacije, ki kot izrazno sredstvo uporabljajo fotografijo. Nastala je v sodelovanju z Denisom Volkom, ki je tudi njen kustos. Razstavljajo Uroš Acman, Maja Alibegović, Matija Brumen, Jasna Jernejšek in Špela Škulj. Vsak od izbranih razstavljavcev se predstavlja z manjšo serijo fotografij, ki je nekakšen individualni konceptualni umetniški projekt, nastal v zadnjih letih ali prav za to priložnost. Razstava prinaša selektiven vpogled v fotografsko produkcijo mlajših ustvarjalk in ustvarjalcev v Sloveniji, ki jo povezujejo nekatere generacijske značilnosti. Ne glede na to, ali avtorice in avtorji fotografirajo spontano (kar se jim ponudi pred objektiv) ali nameščeno (ustvarjanje režiranih prizorov), do objekta fotografiranja pristopajo racionalno, premišljeno in načrtovano. Prav tako s fotografiranjem stvarnosti zgolj ne beležijo, ampak jo pomensko komentirajo in do nje zavzemajo osebno stališče. Matija Brumen s serijo Nachtobjekte opozarja na obstoj neopaznih, a vitalnih (arhitekturnih in oskrbovalnih) elementov v našem okolju. Špela Škulj v seriji Vanishing landscapes beleži realno, vendar zamegljeno industrijsko krajino in pristanišče, ki daje vtis opustošenja oziroma puščave v nedoločljivi prihodnosti. Jasna Jernejšek v parodični seriji Barbie svet je lep prenese občutje osi romašenja v medčloveške odnose, saj ima lutka (Barbie) večen nasmeh, zaradi katerega je videti vse v redu; objektivno pomembna osebna doživetja so minimalizirana, celo izničena, žalostne in tragične situ acije pa absurdne. Maja Alibegović v seriji Mleko z obenem šokantno, tragično in smešno situacijo s seksualno konotacijo gledalca provocira in vzbudi v njem čustven odziv, morda celo vprašanje o njegovem odnosu do te, take ali podobne situacije. Uroš Acman se v seriji Fei loti človekovih neuresničljivih želja in jih ponazori z mitološkim motivom Ikarjevo željo po letenju, ki pa ga obdela na sodoben način. Razstava je bila prvič v manjšem obsegu predstavljena poleti v Narodnem domu v Trstu z naslovom Fotomorgana. Denis Volk List of Yellow Pages and Nothing but Sunflowers! prodajna razstava likovnih del Galerija Meduza, Koper 6. december januar 2014 Napovedujemo Ta veseli dan kulture Kako je Zmago zmagal v Pulju in druge zgodbe Mestna galerija, Piran torek, 3. december 2013, ob 17. uri Ob razstavi Zmago Posega ( ), Z risbo razmišljam o kiparstvu bomo med skulpturami v kamnu in risbami prisluhnili posebnim zgodbam iz umetnikovega življenja. Pripoved bodo skupaj tkali: Dragan Abram, Vlado Stjepić, Otmar Širec, Nataša Benčič, Nives Marvin, Aleksander Bassin in Majda Božeglav Japelj. Vabimo vas, da se nam pridružite. To bo tudi priložnost, da na koncu skupaj nazdravimo. Napovedujemo Parniki Jadrana na razglednicah predstavitev knjige Galerija Herman Pečarič, Piran sreda, 27. november 2013, ob 17. uri Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bo v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran v sredo, 27. novembra 2013, v piranski Galeriji Hermana Pečariča organiziral predstavitev nove, druge knjige Mitje Lamuta Parniki Jadrana na razglednicah. O knjigi bosta govorila avtor in recenzentka knjige mag. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Obiskovalce bosta pozdra vila dr. Peter Bossman, župan Občine Piran, in Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. 5

6 Napovedujemo v letu 2014 Klaudija Poropat Osebna asistenca je naša eksistenca Galerija Meduza, Koper 10. januar marec 2014 Otvoritev: petek, 10. januar 2014, ob 19. uri Dokumentarne fotografije Klaudije Poropat, video filmi in osebni predmeti z zgodbami hendikepiranih uporabnikov osebne asistence. Fotografski projekt je nastal pod mentorstvom Mete Krese in Arneja Hodaliča s štipendijo, ki jo je podelil Ekvilib Inštitut v okviru pobude umetnosti za družbene spremembe Globalna SOFA. Avtorica Klaudija Poropat je zastavila fotografski projekt kot serijo diptihov, sestavljenih iz portreta hendikepirane osebe, ki potrebuje osebno asistenco, in fotografijami, na katerih so ujeti trenutki iz njenega vsakdanjega življenja skupaj z osebnim asistentom, asistentko. Slike kažejo raznolikost hendikepiranih oseb in pestrost aktivnosti, pri kateri potrebujejo pomoč osebnih asistentov. Prav osebna asistenca odpira posameznikom paleto možnosti in jim omogoča polnopravno in aktivno življenje. Gre za osnovno človekovo pravico izbire načina življenja. Portretiranci so uporabniki programa Neodvisno življenje hendikepiranih NŽH društva YHD, ki edini v Sloveniji izvaja program po principih filozofije neodvisnega življenja. YHD je tudi član Evropske mreže za neodvisno življenje ENIL. Uporabniki programa NŽH predstavljajo»privilegirano«manjšino v Sloveniji, ki sploh ima dostop do osebne asistence oziroma programov z večjim obsegom njim potrebne pomoči. Portretiranci lahko s pomočjo osebne asistence živijo na svojem domu, odločajo o lastnem življenju, delajo, ustvarjajo, so aktivni, imajo družine in otroke, skratka počnejo vse to, kar je večini popolnoma samoumevno. Drugi bodo morali še nekaj let (po)čakati v domovih za ostarele ali ostati na skrbi družinam, dokler se ne uzakoni že dolgo obljubljena sistemska rešitev. Osebna asistenca je osnovna človekova pravica, ki pa žal v naši državi kljub ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov še vedno ni priznana. Raznoliki obrazi posameznikov pričajo o dragocenosti drugačnosti, ki bogati celotno družbo. Izkušnja hendikepa je lahko navdih vsem, ki živijo v utvari normalnosti. Osebne predmete in zgodbe o osebnih predmetih so izbrali in napisali portretiranci sami. Skoznje predstavljajo del svoje zgodbe, interese, zanimanja, del vpetosti v svoje družbeno okolje. Brez faktografskih predstavitev odkrivajo del svoje intime skozi lastni pogled in zgodbo o predmetu, ki so si ga izbrali. Predmet in zgodba o predmetu bosta viseli ob fotografijah. Videofilmi so nastali v okviru kampanje za sprejem predloga Zakona o osebni asistenci v upanju, da bo društvo YHD razširilo obzorja zakonodajalcem. Društvo YHD je junija 2012 zbralo več kot 7000 podpisov državljank in državljanov RS ter preko pobude ljudske iniciative v parlamentarno proceduro vložilo predlog Zakona o osebni asistenci, ki so ga spisali uporabniki osebne asistence z različnimi vrstami hendikepa. Septembra 2012 je društvo širši javnosti in politikom pošiljalo videofilme uporabnikov programa Neodvisno življenje hendikepiranih, da bi pokazalo pestrost življenj, ki jih omogoča osebna asistenca. S svojimi pričevanji je skušalo prepričati zakonodajalce, da osebna asistenca dobesedno pomeni življenje in da naj jih ne pustijo na cedilu. Na žalost so ravno tradicionalne invalidske organizacije združene v NSIOS nasprotovale predlogu zakona, kar je bilo odločilno za to, da so koalicijski poslanci glasovali proti in s tem ubili vsako nadaljnjo razpravo o vloženem predlogu zakona. Znova smo obstali pri novih obljubah. YHD (iz vabila za razstavo v SEM) Napovedujemo v letu 2014 Ivo Prančič pregledna razstava slik Mestna galerija Piran in Monfort Portorož 21. januar marec 2014 Brez naslova, 2012, olje in spray na platnu, 240 x 470 cm (avtorjeva last) Prančičev visoki modernizem Pri Prančiču gre za vprašanje umetniškega reda, umetniškega stanja, ki je»psihotično«in ni povezano z objektivnim položajem umetnine, s posnetkom, z imitacijskim postopkom. Ta razmejitev je v principu nujna, kajti bistven je psihični proces»vživetja«, ki je tako različen od fundamentalnih umetniških idej prav vsake objektivne objektivistične estetske norme. Doktrina»vživetja«temelji v romanticizmu, kjer je postopek, ki privede do umetniškega dela, v osnovi zvezan z osebno Foto: A-media stnim estetskim kodom. Osnova takšnega pristopa je v»oblikov(al)nem užitku«in v želji za»organično lepoto«, v nasprotju z abstrakcijo, ki išče lepo in lepoto v neorganskem, v zanikanju žive oblike, v nujnosti popolnosti zunanje forme. Estetski užitek je torej v ospredju: utelešeni, upredmeteni užitek, ki ga umetnik vedno znova kaže v svojem delu kot čutnem likovnem objektu, ki izraža avtorsko»vživetje«. Življenjska sla deluje znotraj nastajajočega umetniškega dela kot stremljenje, čista želja; kot njeno uresničenje in izpolnitev. Prančičeva slika je»dejavnost volje«kot volje do umetnosti, Kunstwollen. V njegovih platnih je na delu forma, ki funkcionira v zvezi z užitkom kot notranja in avtohtona likovna dejavnost, avtoafektiranost, ki je v istem hipu čutna in taktilna, če jo (po)gledamo od blizu, in optična, se pravi»vizualna«, če jo (po)gledamo od daleč.»vživetje«rezultira tako v čutni danosti objekta kot v zaznavni dejavnosti umetnika opazovalca. Naš vid pogled zajame celostno podobo platna: njegovo širjenje navzven, (ob)čutno kazanje, in psihično in vizuelno razmejitev. Prančičeva dela niso prav nič moderna v smislu <post>postmodernizma, še manj so klasična,»tradicionalna«; šele na postavitvah v galerijah se zavemo, da so sodobna, aktualna, prav zato, ker se umetnik ne sprašuje več o idejnem in ideološkem rezu med klasičnim in avantgardnim in realističnim -abstraktnim. Umetnik je zavrgel odtujeno, pozunanjeno razlago umetnine in jo zamenjal s sliko, ki je že moderna, čeprav je še tradicionalna; oziroma ki združi čutnost in simbolnost, taktilnost, optičnost, vživetje in abstraktnost; vitalnost, slo, telesnost, fragmentarnost in čisto, celovito formo. Andrej Medved 6

7 Sodelovanja: Rok Kleva Ivančić in Rihard Lobenwein Rok Kleva Ivančić, Brez naslova, 2011, akril na platnu, 50 x 70 cm V organizaciji Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Piran in Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran ter s sodelovanjem Obalnih galerij Piran smo organizirali samostojni razstavi dveh mladih istrskih slikarjev: Roka Kleve Ivančića (Koper, 1990) in Riharda Lobenweina (Koper, 1989). V Beli dvorani Avditorija Portorož je bila od 25. septembra do 10. oktobra 2013 na ogled razstava slik Roka Kleve Ivančića, ki je lani diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Rok Kleva Ivančić je z umetnostjo odraščal: od očeta fotografa, slikarja in glasbenika Luciana Kleve je že od ranega otroštva pridobival osnovna znanja o glasbeni in likovni ustvarjalnosti, slednjo je nadgradil s študijem. Motivi upodabljanja mladega slikarja so Sodelovanja: Rajmund Kocbek Preludiji, slike Razstavišče Nikolaja Pirnata, Idrija Mestni muzej Idrija je v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran organiziral razstavo slik Rajmunda Kocbeka Rihard Lobenwein, Alegorija lepe laži drugi del, 2013, olje na platnu, 90 x 60 cm preprosti žanrski prizori, največkrat prepoznavni dogajanju v naši metropoli, pa dogodki z znanimi medijskimi osebnostmi iz politike, nadalje tudi prizori iz priljubljenih zabaviščnih parkov in sejmov, ki jim doda še spominski Film Kratke himne domovine v Mestni galeriji Piran posnetek konvencionalne fotografije razreda iz osnovne šole. V izziv mu je figuralika, ki je nosilka izpovedovanja lastnih izkušenj ter doživljanja vsakodnevnega hitrega in kaotičnega načina življenja, alienacij, odvisnosti posameznikov od modernih tehnologij in podobno. Slikarja vsebinsko navdihuje zelo aktualna problematika vloge človeka v sodobnem globalnem svetu. V Dvorani z vedutami Tartinijeve hiše Piran je bila od 11. oktobra do 11. novembra 2013 na ogled razstava slik Riharda Lobenweina, ki je letos poleti diplomiral na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Že od svojega štirinajstega leta intenzivno proučuje in raziskuje nekatere stare in zamudne slikarske tehnike, danes skorajda že pozabljene, ter prav tako značilne kanone evropskih novoveških metnostnozgodovinskih slogov. S pomočjo strokovne literature in z natančnim, neutrudnim kopiranjem umetnin velikih mojstrov renesanse in baroka je osvojil neprecenljiva slikarska obrtna znanja. Ob tem je razvil slikarsko poetiko, zelo drugačno in neprimerljivo s sodobno likovno produkcijo. Njegove slike so v primerjavi s sočasno galerijsko ponudbo nekonvencionalne, posebne z arhaično konotacijo, pa hkrati diskretno sodobne z avtorsko prepoznavnim izrazom. Tudi njegov motivni svet upodabljanja je raznolik in izbira žanrov ponovno dokazuje njegov iskreno spoštljiv odnos do določenih zgodovinskih slikarskih slogov. Klasične in preverjene zvrsti, na primer tihožitje, obmorski pejsaž, veduto in avtoportret v bistvu v svoji maniri na novo revitalizira. Nives Marvin Napovedujemo v letu 2014 Petra Varl stenske poslikave, risbe, grafike Galerija Loža Koper 6. februar april 2014 Foto: Arhiv Mestnega muzeja Idrija iz Kopra, ki je bila od 10. oktobra do 17. novembra 2013 na ogled v njihovem razstavišču Nikolaja Pirnata. Razstavo Preludiji smo v lanskem oktobru pripravili v Mestni galeriji Piran, v idrijski galeriji na gradu Gewerkenegg je bil predstavljen izbor iz omenjenega ciklusa. NM Foto: Izidor Čok Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran je v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran v četrtek, 7. novembra 2013, v Mestni galeriji Piran za dijake in najširše občinstvo organizirala projekcijo filma Kratke himne domovini. Po ogledu filma je sledil pogovor z režiserjem in scenaristom Borisom Palčičem ter kamermanom Radovanom Čokom. Dogodek je bil organiziran v okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala, ki ga izvaja mreža šol v Občini Piran: Scuola elementare/oš Vincenzo e Diego de Castro, Ginnasio/Gimnazija Antonio Sema, Scuola dell infanzia/ Vrtec La Coccinella Piran in GEPŠ. NM Foto: Matija Pavlovec / z dovoljenjem Moderne galerije Deklica z nitko, 2011, risba na leseni plošči 7

8 Zgodilo se je Ex-tempore Piran 2013 Foto: Arhiv OGP Skupinski portret nagrajencev s piranskim županom dr. Petrom Bossmanom in ravnateljico Obalnih galerij Lilijano Stepančič Zmago Posega v Mestni galeriji Piran Fotomorgana 2 v Galeriji Meduza v Kopru Zadnji pričevalci v Galeriji Loža v Kopru 8