2004 / 12 > 15 2 RÉSEAU ART NOUVEAU NETWORK 3 ÅLESUND. NORGE 4 BARCELONA. CATALUNYA 5 BRUXELLES - BRUSSEL. BELGIQUE - BELGIË 6 BUDAPEST.

Transcription

1 00 / > 5 Ålesund Helsinki Glasgow Riga Bruxelles-Brussel Nancy Wien Budapest Provincia di Varese Ljubljana Terrassa Reus Barcelona RÉSEAU ART NOUVEAU NETWORK ÅLESUND. NORGE BARCELONA. CATALUNYA 5 BRUXELLES - BRUSSEL. BELGIQUE - BELGIË 6 BUDAPEST. MAGYARORSZÁG 7 GLASGOW. SCOTLAND UK 8 HELSINKI. SUOMI 9 LJUBLJANA. SLOVENIJA 0 NANCY. FRANCE REUS. CATALUNYA RIGA. LATVIJA TERRASSA. CATALUNYA PROVINCIA DI VARESE. ITALIA 5 WIEN. ÖSTERREICH Mreza Art Nouveau V zaãetku 0. stoletja se je v veã evropskih mestih razvil kulturni pojav : art nouveau nova umetnost. Gibanje, ki je zaznamovalo tako umetnostni kakor intelektualni prelom s preteklostjo, je izkori ãalo novosti, ki jih je prinesla industrijska revolucija, in jih povezovalo s popolnostjo obrtni kega dela. Povsod po Evropi je novo umetnost odlikovala izjemno moãna teïnja po modernosti, Ïelja po olep anju vsakdanjega Ïivljenja v razvijajoãih se velikih mestnih sredi ãih in hotenje po odpravljanju meje med visoko in uporabno umetnostjo umetno obrtjo. To gibanje si je prizadevalo za popolno skladnost Ïivljenjskega sloga, tako da je spretno prepletalo arhitekturo, notranjo dekoracijo in pohi tveno opremo. Leta 999 se je tirinajst evropskih mest povezalo v mreïo, zato da bi sodelovala pri preuãevanju, ohranjanju in uveljavljanju dedi ãine nove umetnosti. MreÏo sestavljajo ljudje iz razliãnih podroãij, strok in poklicev: konzervatorji, ravnatelji muzejev, arhitekti, restavratorji in umetnostni zgodovinarji. Skupaj pripravljajo dokumente in snujejo akcije, ki naj obve ãajo strokovnjake in ozave ãajo ir o javnost : izdali so knjigo, postavili internetno stran, organizirali kolokvij in razstavo, zasnovali pa so tudi ãasopis za srednje olce in vodnik za otroke. V ta namen je mreïa dobila finanãno pomoã Evropska unije (program Kultura 000). The Réseau Art Nouveau Network At the dawn of the 0th century a cultural phenomenon was spreading across many cities in Europe: Art Nouveau. This movement marked a time of great artistic and intellectual change, exploiting the new ideas and inventions of the industrial revolution in pursuit of perfect craftsmanship. All over Europe, Art Nouveau was driven by a formidable longing for modernity, by the desire to enhance the day-to-day experience in the large developing urban centres and by the wish to remove the boundaries between the fine and decorative arts. This movement offered a new way of life, with a balance between the skills of architecture, interior decoration and furniture. In 999, fourteen European cities came together in a network to study, protect and value their Art Nouveau heritage. This network consists of professionals with various skills: conservationists and museum directors, architects, restorers and art historians. Together they produce literature and activities to inform professionals and raise public awareness: publishing books, creating an internet site, organising a colloquium, mounting an exhibition and writing study books for college students and younger children. To achieve its objectives the Network receives financial support from the European Commission as part of the Culture 000 programme.

2 NOVA UMETNOST V EVROPI Na prehodu v 0. stoletja se je v veã evropskih mestih razvil nov umetnostni stil, ki je dobil razliãna imena : art nouveau (nova umetnost), Jugendstil (mladeni ki stil), Modern Style (moderni stil), École de Nancy (nancyjska ola), Glasgow Style (glasgowski stil), Modernisme (modernizem), stil liberty (svobodni stil) in Secession (secesija). Slednje ime se je uveljavilo za oznako te smeri v arhitekturi tudi pri nas. Gibanje je bilo moãno povezano z gospodarskim in druïbenim razvojem tedanje Evrope. Industrijska revolucija, ki se je zaãela konec 8. stoletja v Veliki Britaniji ter se potem v 9. in 0. stoletju irila po Evropi in ZDA, je globoko preobrazila gospodarstvo, druïbeno podobo in vsakdanje Ïivljenje v deïelah, ki se jih je dotaknila. Evropa je tako pre la iz gospodarstva, v katerem sta prevladovala kmetijstvo in obrt, v gospodarstvo, utemeljeno na strojih, teïki industriji in razvoju prometa. Industrializacijo Evrope je zaznamovalo izkori ãanje novih energetskih virov, sprva premoga in nato nafte in elektrike. Spodbujala jo je vrsta tehniãnih inovacij. Prvo industrijsko revolucijo je sproïil izum parnega stroja akota Jamesa Watta. Posledica so bile poveãane potrebe po premogu, mehaniziranje tekstilne industrije in razvoj metalurgije za izdelovanje strojev, orodja in Ïelezni kih tirov. Druga industrijska revolucija se je zaãela konec 9. stoletja in se je navezovala na odkritje elektrike, izkori ãanje nafte kot energetskega vira, razmah kemiãne industrije, izum avtomobila in razvoj telekomunikacij. Industrijska revolucija je torej temeljito spremenila naãin proizvodnje : obrtni ko delo je zaãela postopoma izpodrivati serijska proizvodnja, ki so jo omogoãile nove delovne tehnike. MnoÏiãna proizvodnja je povzroãila padanje cen in tako odprla dostop do dobrin ir im slojem ljudi. Rojstvo prvih velikih veleblagovnic je spodbudilo zaãetke reklamiranja in ogla evanja, razvoj posojilnega sistema pa je podïigal porabnike k tevilnej im nakupom. Z nara ãanjem evropskega prebivalstva, ki je leta 900 sestavljalo ãetrtino svetovnega, se je zaãela razvijati porabni ka druïba. Industrijska revolucija je spreminjala tudi druïbeno sestavo. Tradicionalne druïbe so se zaãele umikati industrijski druïbi, ki jo oznaãujejo urbanizacija, nastanek mnoïiãnega delavskega razreda ter vzpon me ãanstva in srednjega razreda. Vodilno vlogo v druïbi je prevzelo hitro bogateãe me ãanstvo. Veliki lastniki Ïelezarn fuïinarji, Ïeleznic ali tekstilnih tovarn in pionirji avtomobilizma, ki so si pridobili vse vzvode oblasti, so hoteli svoje bogastvo tudi razkazovati. Posebno pozornost so zato posveãali vzdrïevanju in bli ãu svojih domov. NiÏji srednji razred pa je v Ïelji, da bi se loãil od delavstva, ta Ïivljenjski slog posnemal v skromnej ih razseïnostih. Tako se je po vsej Evropi razcvetela uporabna umetnost. Nova umetnost v Evropi je bila torej veta v soãasne gospodarske in druïbene okoli ãine. Umetniki, ki so bili tudi industrijski tehnologi, so uporabljali nove materiale in tehnike, ki jim jih je ponujala industrijska revolucija. Razvijali so serijsko proizvodnjo, namenjeno manj premoïnemu srednjemu razredu, ob tem pa ustvarjali tudi unikatne izdelke za najbogatej e. Nova umetnost je hotela biti funkcionalna in dekorativna hkrati, zato se je lotevala tudi oblikovanja vseh raznovrstnih predmetov za vsakdanjo rabo pepelnikov, naslanjaãev, stolov, posodja... Umetniki so ustvarjali osupljive oblike, ki so na eni strani kipele od krivulj in arabesk, na drugi pa kazale geometrijska izãi ãenost. Ta slog je ob koncu 9. stoletja zaznamoval zasebno in javno arhitekturo, med slednjo e posebej Ïelezni ke postaje, banãne stavbe in veleblagovnice. Terminologija V tej publikaciji hkrati z novo umetnostjo v partnerskih mestih razlagamo tudi terminologijo, ki se tiãe nove umetnosti in njenega varstva. Pojasnjujemo najpomembnej e pojme ali metode, ki jih morate poznati, ãe vas zanimata umetnost in arhitektura. âe boste ob zgledih nove umetnosti te pojme dobro doumeli, boste ugotovili, da so veljavni tudi za druga gibanja in dela, pa naj gre za prazgodovinsko jamo, baroãni javni trg ali pohi tvo. Around 900 a new artistic movement was developing in a number of European cities. This cultural phenomenon was called many different things: Jugendstil, Modern Style, l Ecole de Nancy, Modernisme, Secession, etc.. Its roots lie in the social and economic changes that affected Europe in this period. The industrial revolution started at the end of the 8th century in Great Britain and spread throughout Europe, then the United States of America during the 9th and 0th centuries. It transformed the economy of each country that it touched, as well as the daily lives of the people. In this way Europe went from being a place where economies were dominated by agriculture and cottage industries, to one that was rooted in the machine, heavy industry, developing transport systems and the use of new sources of energy (coal, then oil and electricity). It was also supported by new inventions, notably the steam engine by the Scottish inventor, James Watt. The industrial revolution more or less changed manufacturing methods : little by little the work of craftsmen was replaced by mass production. Prices dropped, goods became more accessible and the number of consumers rose sharply. At the time the concept of the department store was also born, along with the first moves towards modern advertising, which was then known as publicity. In addition there was the development of credit to tempt buyers to make multiple purchases. With the growth of the European population which in 900 made up a quarter of the world population the birth of the consumer society was complete. The structure of society was also affected by the industrial revolution. In this new industrial and urban world, the rural classes gave up their place in society and an immense working class emerged, along with a more prominent bourgeoisie and middle class. At the time society was dominated by a bourgeoisie that had rapidly become wealthy. As powerful owners of the steel industry (known as the Masters of the Forge), railway or textile tycoons and pioneers of the car industry, their monopoly on power and influence allowed them to indulge their wealth. The members of this bourgeoisie were able to give particular attention to the maintenance and the decoration of their homes. Meanwhile the middle classes that sought to distinguish themselves from the working class, looked to imitate the lifestyle of the bourgeoisie. Such moves in society also contributed to the development of decorative arts across Europe. Art Nouveau in Europe was therefore tied to a specific economic and social landscape. The artists, who were also sometime producers, used the new materials and techniques that came out of the industrial revolution. The development of mass production was of particular benefit to the upper and lower middle-classes, while one-off pieces were still the preserve of the very wealthy. Art Nouveau wanted to be both functional and decorative, and to embrace everyday objects (ashtrays, armchairs, crockery etc). The artists used an astounding number of forms in their work, from curves and flowing elegance to pure geometry. At the end of the 9th century this style had reached all areas of public and private architecture, most notably stations, banks, schools and department stores. Heritage terminology In this publication we aim to present the Art Nouveau of the different partner cities and explain the terminology that surrounds Art Nouveau and its protection. Through the definitions you can discover the concepts and methods that are important if you are interested in art and architecture. If you have a good understanding of these terms with regard to Art Nouveau, you will discover that the definitions are equally valuable for other movements and objects such as a Baroque public square, Art Deco furniture or even a prehistoric cave.

3 Ålesund, Norge aod pepela do nove umetnosti Norve ko mesto Ålesund je zraslo po katastrofalnem poïaru in na njegovo obnovo je moãno vplivala nova umetnost, za katero se je na Norve kem uveljavilo ime Jugendstil. V noãi na. januar 90 je silovita nevihta povzroãila poïar, ki je v petnajstih urah uniãil celotno mesto Ålesund. Prav neverjetno je, da je poïar, ki je uniãil ãez osemsto hi in deset do dvanajst tisoã mestnim prebivalcem vzel streho nad glavo, zahteval samo eno Ïrtev. Mesto je bilo treba postaviti na novo. Pomoã so zbirali po vsej Norve ki, Evropi in ZDA. Tako so obnovo konãali v treh letih. V tem ãasu so sezidali ãez eststo novih stavb. Sredi obnovitvenih del, 7. junija 905, je Norve ka pretrgala politiãno zvezo s avedsko in postala neodvisna. Ta dogodek je vplival tudi na arhitekte in umetnike, ki so obnavljali mesto. Na mnoge med njimi, ki so bili tudirali v tujini, je vplivala evropska nova umetnost. Poleg tega so svoj navdih iskali v ljudskih legendah in nacionalni zgodovini, da bi tako uveljavili norve ko identiteto. Lekarna Labod (Swaneapoteket) Lekarna Labod arhitekta Hagbartha Schytte-Berga zdruïuje elegantne linije nove umetnosti z dekoracijo, ki se navdihuje pri vikin ki umetnosti. Arhitekt je zasnoval tudi opremo za lekarno in nekatere dele lastnikovega stanovanja. Celota izpriãuje redko ubranost in lepoto. Stavba zavzema praktiãno ves prostor male parcele. Barvitost granitne obloge ustvarja prefinjene dekorativne kontraste. Maske in zmaji, ki izvirajo iz srednjeve ke vikin ke umetnosti, se zdijo, kot da bi poplesavali okrog tevilnih in razliãno oblikovanih oken. Elementi iz kovanega Ïeleza, stopni ãe, prodajni pulti, tukature (stenske obloge iz marmor posnemajoãe me anice mavca, lepila in marmornega ali krednega prahu), pohi tvo in oprema v veïi in jedilnici se navdihujejo iz istega vira. Celoto osvetljujejo z razliãnimi motivi okra e ni vitraïi. Zmajski slog Na norve ko arhitekturo in uporabne umetnosti sta vplivala tako evropska nova umetnost kakor zmajski slog, ki se je navdihoval pri ljudskih mitih in legendah. Na proãeljih se me ajo rastlinski motivi in pravljiãni junaki norve kega ljudskega izroãila. Lekarna Labod to izvrstno ponazarja. Arhitekt Schytte- Berg je postavil e druge tovrstne stavbe : na proãelju vile Devoldovih, sezidane l. 906, krasi lok nad vhodnim preddverjem trolova glava. Jugendstil : Opp av asken Orkannatten. januar 90 begynte brannen som på 5 timer la praktisk talt hele Ålesund i aske. Det var den mest omfattende brannkatastrofen i Norges historie. Over 800 hus forsvant i flammene, og av byens 000 innbyggere ble brått uten hjem. Utrolig nok var det kun ett menneske som omkom. For å skaffe boliger til byens befolkning måtte nesten hele byen gjenreises. Nødhjelp strømmet til fra hele landet, fra resten av Europa, fra USA og til og med fra Afrika. På tre år reiste man en by med over 600 nye hus. Midt i gjenoppbyggingsperioden for Ålesund nærmere bestemt 7. juni 905 løsrev Norge seg fra unionen med Sverige. Den nasjonale begeistringen og gløden som preget denne perioden preget også kunst og arkitektur på ulike måter. Det gjalt ikke minst arbeidet til de 50 arkitektene som deltok i gjenreisningen. Mange av dem hadde studert i utlandet og blitt påvirket av europeisk jugendstil. Men de hentet også inspirasjon fra vår egen mytologi og historie, den som har vært så avgjørende for utviklingen av vår norske identitet. Svaneapoteket Svaneapoteket viser hvordan arkitekt Hagbarth Schytte- Berg forente elegante jugendstillinjer med dragestildekorasjon inspirert av arven etter vikingene. Han tegnet også inventaret til apotekutsalget og innredningen til apotekerfamiliens privatbolig. Resultatet er en uvanlig helhetlig og vakker bygning. Apoteket er et stort bygg som dekker nesten et helt kvartal i byrommet. Huset er forblendet med norsk granitt der ulike steinfarger gir dekorative kontraster. Drageformer og masker inspirert av norsk viking- og middelalderkunst pryder de mange og varierte vinduene, smijernsarbeidet, utskjæringene i dører, disker og trappehus, gipslistene i taket, og møbler og inventar i spisestue og hall. Blyglassvinduene siler lyset gjennom kontinentale art nouveau-motiver basert på stiliserte eller abstraherte naturbilder. Dragestilen Både arkitektur og kunsthåndverk ble påvirket av Europas jugendstil, og i tillegg av vår egen dragestil som er inspirert av norrøn mytologi. På mange fasader ser vi en blanding av plantemotiver, fabeldyr og fantasifigurer fra norrøne myter. Svaneapoteket er et utmerket eksempel på dette.arkitekt Schytte-Berg benyttet den samme stilen i mange av sine andre byggverk. På fasaden til Villa Enkefru Devold, bygget i 906, ser vi en trollmaske over bueåpningen til balkongen. 5 Hagbarth Schytte-Berg, Lekarna Labod, Hagbarth Schytte-Berg, Lekarna Labod, , balkon iz kovanega Ïeleza v me anici zmajskega sloga in sloga nove umetnosti Hagbarth Schytte-Berg, Lekarna Labod, , prodajni pult, detajl, sova je simbol upanja Hagbarth Schytte-Berg, Lekarna Labod, , stopni ãna ograja, detajl 5 Hagbarth Schytte-Berg, zasebna vila, trolova glava, detajl Kulturna dedi ãina Izraz kulturna dedi ãina spada med take, ki jih ljudje pogosto uporabljamo, ne da bi dobro vedeli, kaj pomeni. Kultura se ne nana a samo stavbe, kipe ali slike ãeprav so seveda zelo pomembni temveã tudi na tvojo druïino in zgodovino, ki ti je bila predana, bodisi z zgodbami, pesmimi in recepti, ki se prena ajo iz roda v rod, ali pa s posebnimi kraji, ki dobijo poseben pomen, ker jih ceni ves svet. Na primer,ålesund se uvr ãa v norve ko kulturno dedi ãino zaradi lepote svoje arhitekture in zgodovine svojega razvoja.

4 Barcelona, Catalunya Katalonski modernizem, nova umetnost v Kataloniji Barcelona je prestolnica Katalonije, panske pokrajine ob severovzhodni obali Iberskega polotoka. Industrijska revolucija sredi 9. stoletja je krepko spremenila gospodarski poloïaj pokrajine, saj je ta postala pomembno sredi ãe tekstilne industrije in navezala Ïivahno trgovino z drugimi deli apanije in Ameriko. To je moãno spremenilo katalonsko druïbo, v kateri odslej prevladuje me ãanstvo. V tem ozraãju se je rodilo kulturno gibanje La Renaixença, prerod, ki je uveljavljal katalonsko kulturo in iz katerega se je rodil katalonski modernizem. Za katalonski modernizem so znaãilne zaobljene linije mednarodne nove umetnosti, ki pa se navezujejo na domaão zgodovino in izroãilo. Tako najdemo med motivi in temami, ki so jih razvijali umetniki, med drugim tiri proge katalonske zastave in legendo o za ãitniku Katalonije sv. Jordiju (Sant Jordi). Med vsemi umetnostmi se je do najveliãastnej ih doseïkov povzpela arhitektura. Zlasti Barcelona, ki je takrat Ïivahno rasla, je ponujala veliko moïnosti za gradnjo. Park Guëll Park, ki ga je med letoma 900 in 9 Antoni Gaudí uredil za svojega glavnega mecena Eusebija Guëlla zavzema okrog dvajset hektarjev in leïi v sredi ãu Barcelone. Po prvotni Gaudí jevi zamisli, naj bi bil park del vrtnega mesta s stanovanjskimi hi ami, vendar se je nazadnje naãrt skrãil zgolj na javni park. Glavni vhod z obeh strani zaznamujeta hi ici z valovito streho, ki se zdita, kot da sta u li iz pravljice. Ko stopimo skozi vhod, se znajdemo pred veliãastnim stopni ãem, ki ga straïi mozaik zmaja. Upodablja varuha podzemskih voda Pitona. In res za zmajem najdemo cisterno, v kateri se zbira deïevnica. Malo naprej kaãja glava opozarja na podobo katalonskega grba (rumena in rdeãa trakova ter kaãja glava). Stopni ãe vodi na pokrito plo ãad, ki jo podpirajo stebri po antiãnem vzoru. Oblikovanju te celote izpriãuje Gaudí jevo izjemno domiselnost. Stebri sluïijo namreã tudi za napeljavo, po kateri voda odteka v zbiralnike. Tudi terasa je zasnovana kot javni trg. Zidec, ki jo ovija, je hkrati ograja in klop. Gaudí je v parku ustvaril ãudovito skladen prostor soïitja z naravo. Zato je bil park Guëll leta 98 uvr ãen na listo svetovne dedi ãine pod varstvom Unesca (glej dodatno razlago pri Rigi). Puig i Cadafalch, palaãa Baró de Quadras, glasbeni muzej, 90 Antoní Gaudí, park Güell, Antoní Gaudí, park Güell, 900-9, zmaj, ãuvar vodá Lluís Domènech i Montaner, Palaãa katalonske glasbe, 908 Mozaik V katalonski arhitekturi je mozaik pogosto uporabljen, kot potrjuje tudi park Guëll. Gaudí jevi mozaiki se zdijo izredno dragoceni, ãeprav je zanje uporabljal cenene materiale, ki jih je pobiral v tovarnah keramike (odkru ene in razbite ko ãke). Iznajdljivo sestavljanje barv pa ustvarja obãutek bleska in razko ja. El modernisme català : l Art Nouveau a Catalunya Barcelona és la capital de Catalunya, que està situada al nord-est de la península Ibèrica i a la vora de la Mediterrània. A mitjan segle XIX la revolució industrial va canviar a fons tota la zona, molt coneguda per la seva indústria tèxtil, alhora que el comerç amb la resta d Espanya i Amèrica es desenvolupava cada vegada més. Aquests canvis van afectar la societat catalana, que aleshores estava dominada per la burgesia. En aquest context va aparèixer la Renaixença, un moviment cultural que posava l èmfasi en la cultura catalana i que va originar el modernisme català, que integrava el modernisme de l Art Nouveau i les tradicions catalanes. El modernisme català utilitzava les línies corbes de l Art Nouveau tot fent referència a la història i les tradicions de Catalunya: per exemple, les quatre barres de la senyera catalana i la llegenda de Sant Jordi, patró de Catalunya, per citar només dos dels temes i motius utilitzats pels artistes. Encara que aquest moviment abastava totes les arts, és en l arquitectura on es van assolir els resultats més espectaculars, ja que l expansió de la ciutat de Barcelona oferia un munt d oportunitats constructives. Park Güell Aquest parc de 0 hectàrees, situat al centre de Barcelona, va ser construït entre el 900 i el 9 per Antoni Gaudí per encàrrec d Eusebi Güell, el seu principal mecenes. Inicialment Gaudí havia previst una ciutat jardí amb habitatges, però al final va esdevenir un parc públic. L entrada principal està emmarcada per dues casetes coronades per teulats ondulats, que semblen sortides directament d un conte de fades. Un cop dintre ens trobem davant d una escala exterior impressionant, des de la qual ens vigila un dragó fet de mosaic. Aquest dragó representa el Pitó, que és el guardià de les aigües subterrànies. Així, darrere del dragó ens trobem una cisterna que recull l aigua de la pluja. Més enllà, un cap de serp recorda l emblema de Catalunya (les barres vermelles i grogues i el cap de la serp). L escala porta a una terrassa que es sosté sobre unes columnes que recorden un estil encara més antic. Gaudí va demostrar el seu enginy amb la realització d aquest projecte. Per exemple, les columnes són com canonades que recullen l aigua de la pluja al seu interior i la canalitzen fins a un dipòsit situat sota la terrassa, que conforma un espai públic voltat de manera creativa per un mur serpentejant que serveix de balustrada i de seient. En aquest parc Gaudí va crear un espai que s adapta al paisatge natural. Des del 98 el parc està protegit per la UNESCO. Mosaic El mosaic és utilitzat àmpliament en l arquitectura catalana, tal i com es pot veure al Park Güell. Els mosaics de Gaudí creen un atractiu visual de gran profunditat i riquesa, malgrat que Gaudí utilitzava materials barats recuperats de les fàbriques de ceràmica (restes i fragments). La manera enginyosa de combinar els colors crea un efecte lluminós i sorprenent. Poudarjanje vrednot kulturne dedi ãine Obstaja niz projektov za ozave ãanje ljudi o lepotah krajev, ki jih obdajajo. Potekajo na razliãne naãine : z restavriranjem pomembnih arhitekturnih celot, prirejanjem pouãnih razstav ali koncertov in prireditev v spomenikih kulturne dedi ãine. V Barceloni so zasnovali tri kulturne poti, ki opozarjajo na dela treh najveãjih mestnih arhitektov : Antonija Gaudí ja, Lluí sa Domã necha i Montanerja in Josepa Puiga i Cadafalcha.

5 5 Bruxelles-Brussel, Belgique-België Paul Hankar, lastna hi a in atelje, 89 Okoli ãine rojstva nove umetnosti Ob koncu 9. stoletja se je Bruselj tako gospodarsko kakor kulturno hitro razvijal. Zaradi hitrega nara ãanja prebivalstva so zaãele rasti nove ãetrti, vse veã je bilo novih stavb. Medtem ko je konservativni del me ãanstva zagovarjal tradicijo, so umetniki in intelektualci Ïeleli uveljaviti drugaãno umetnost. Bruselj so hoteli spremeniti v moderno prestolnico. Uporabljali so nove materiale, s katerimi so lahko bolj svobodno in domiselno razgibavali stavbne mase in notranjo razporeditev prostorov. Lastna hi a in atelje Leta 89 si je Paul Hankar sezidal hi o, eno od stavb, ki so postavile temelje novi umetnosti. Oglejte si to navpiãnost stavbe, ki jo ãlenijo okna v veã ravneh. Bow-window pomolno okno, nekak na obe ena veranda, ki raz irja salon, je pokrita s teraso, katere okrasje iz kovanega Ïeleza podpira navzven pomaknjeni napu ã. Vendar ta rast navzgor ni samo estetska, temveã predvsem funkcionalna. V skromni hi i, kakr na je ta in v kateri si sobe sledijo v vrsti druga za drugo, je navadno v osrednjem prostoru v osrãju stavbe med vrtom in cesto manjkalo svetlobe. Hankar je teïavo re il za tisti ãas zelo drzno : povezal je dve nadstropji v enotne visoke prostore, oblite z dnevno svetlobo, ki so jo prepu ãala velika panoramska okna. Tako si je mogoãe Ïe od zunaj ustvariti dokaj dobro predstavo o tem, kako je urejena notranjost hi e. Racionalna re itev, znaãilna za pionirje nove umetnosti. Hankar je uvedel ãisto posebno prvino kra enja proãelja sgraffite. Pod napu ãem je tako ustvaril Ïivalske motive, ki simbolizirajo tiri dele dneva : jutro, dan, veãer in noã. Ti sgraffiti spadajo med prve primerke posebne vrste naturalistiãnega okrasja, ki je postalo zelo priljubljeno in na katero boste v nadaljevanju e velikokrat naleteli. Hankarjeva hi a je bila ovrednotena kot spomenik leta 975, restavrirana pa je bila leta 99. Sgraffito Izraz izhaja iz italijanske besede graffiare, praskati, in oznaãuje dekorativno tehniko, s katero se delajo stenske risbe. Temno podlago najprej omeãemo z belim ometom, tega pa nato e vlaïnega izpraskamo v zaïelenem motivu do podlage. Tako dobimo obris z jasnimi linijami, ki izstopa od sosednjih povr in. âe uporabimo veã razliãnih plasti in tehnik graviranje, praskanje in barvanje ali zlatenje posameznih delov lahko nastanejo zelo zapletene kompozicije. Slikanje sgraffita je dolgotrajno in natanãno delo. Sgraffite najdemo navadno na zunanj ãinah stavb. Ker so zato izpostavljeni kodljivim vremenskim vplivom, jih je treba restavrirati. Ampak tako kot nekoã graditelji katedral so tudi umetniki zgraffitov ljubosumno varovali poklicne skrivnosti svojih zapletenih postopkov. Restavratorjem tako tako delo oteïuje, da nimajo na voljo nobenih zapisov, ki bi pojasnjevali, kako so mojstri nove umetnosti v Bruslju ustvarjali sgrafitte. De ontstaansvoorwaarden Op het einde van de 9de eeuw kende Brussel een enorme economische en culturele ontwikkeling. Met de groei van de bevolking ontstonden nieuwe wijken en de hiermee gepaard gaande bouwwoede. De burgerij van die tijd had een voorkeur voor meer traditionele kunststijlen. Kunstenaars en intellectuelen waren echter op zoek naar nieuwe kunstvormen. Zij wilden van Brussel een moderne metropool maken. Zo gingen architecten gebruik maken van nieuwe materialen die hen toelieten om vrijer en vindingrijker om te gaan met de volumes en de ruimteverdeling van gebouwen dan voordien. Eigen woning van Paul Hankar In 89 bouwt Paul Hankar zijn eigen woning, een van de eerste art-nouveaugebouwen. De verticaliteit van het gebouw wordt geaccentueerd door de vensters die doorlopen over verschillende verdiepingen. De erker (een soort hangende veranda) verlengt het salon. Het is bekroond door een balkon waarvan het ijzerwerk de kroonlijst ondersteunt. Maar deze verticaliteit is niet enkel visueel maar ook, en vooral structureel. In een bescheiden woning zoals deze waarbij de kamers achter elkaar liggen, is de centraal gelegen kamer meestal zeer somber. De gedurfde oplossing van Hankar hiervoor was om volumes te creëren met een dubbele hoogte die baden in het licht dat binnenvalt via de hoge ramen. Van buiten uit krijg je een goed idee van de interne ruimteverdeling. Deze rationele aanpak is typisch voor de pioniers van de art nouveau. De gevel van het huis van Hankar is versierd met een heel bijzondere vorm van decoratie: sgraffiti. Onder de kroonlijst zijn er dierenmotieven die de vier momenten van de dag symboliseren: ochtend, middag, avond en nacht. Zij zijn vroege voorbeelden van de typische naturalistische decoratie. Zij hadden een enorme impact en we zullen ze later talloze keren terugvinden. Het huis van Hankar werd als monument beschermd in 975 en de gevel gerestaureerd in 99. Sgraffiti De term komt van het italiaanse graffiare, wat zoveel betekent als krassen. Het verwijst naar de techniek die gebruikt werd voor het ontwerp van muurschilderingen. Sgraffiti verkrijgt men door op een donkere mortellaag een lichte laag aan te brengen en deze dan deels weg te schrapen, wanneer ze nog nat is, zodat de donkere laag tevoorschijnkomt. Je krijgt zo duidelijke omtreklijnen en vlakken. Door de combinatie van verschillende kleuren en technieken (inkepingen, krassen, schilderen en vergulden) kan de kunstenaar zeer geraffineerde composities maken. Sgraffitischilderen is een traag en uiterst precies werk. Algemeen wordt sgraffiti aangebracht op gevels, bijgevolg zijn ze onderhevig aan de wisselende weersomstandigheden. Er is daarom nood aan restauratie. Maar net zoals de kathedraalbouwers hebben de ambachtslui van de art nouveau hun beroepsgeheimen mee in hun graf genomen. Restaurateurs van sgraffiti beschikken niet over geschriften die de complexe technieken uitleggen van de sgraffiti uit de art-nouveauperiode in Brussel. Dit maakt hun opdracht nog moeilijker. Paul Hankar, lastna hi a in atelje, 89 Paul Hankar, lastna hi a in atelje, 89, fasada in eden od sgraffitov, detajl Paul Hankar, lastna hi a in atelje, 89 Defaqzstraat, 7, 060 Brussel Varstvo in vrednotenje stavb Vse drïave imajo svoje upravne organe, ki varujejo zgodovinske spomenike in obmoãja ter nadzorujejo in preverjajo, da vsa restavratorska in spreminjevalna dela potekajo po strokovnih pravilih. Postopek, ki mu pravimo vrednotenje, zagotavlja, da dragocena dedi ãina ni pozabljena ali zanemarjena. V bruseljskem okroïju umetnostni zgodovinarji ali arhitekti i ãejo in sistematiãno vpisujejo podatke o takih spomenikih in obmoãjih, odloãajo o njihovem varstvu, zagotavljajo denarna sredstva za pripravljalne raziskave in nadzirajo restavriranje.

6 6 Budapest, Magyarország Kornél Neuschloss, Paviljon slonov v budipe tanskem botaniãnem in Ïivalskem vrtu, izvirna podoba,9 Kornél Neuschloss, Paviljon slonov po restavriranju, Razvoj Budimpe te V 9. st. se je Budimpe ta spremenila v velemesto, saj je tevilo njenih prebivalcev naraslo z blizu na milijon. Gradili so stanovanjske stavbe (stanovanjske bloke, vile in skupinska stanovanja za umetnike) in javna poslopja (hotele, kopali ãa, veleblagovnice, noãne lokale, gledali ãa, banke, razstavi ãa) ter urejali javne povr ine (Ïivalski vrt). Paviljon slonov Hi a slonov v budimpe tanskem botaniãnem in Ïivalskem vrtu je bila sezidana med letoma 909 in 9 po naãrtih arhitekta Kornéla Neuschlossa. Slog stavbe je me anica nove um etnosti in orientalskih vplivov. Nekatere prvine spominjajo na mo eje : stolp se navdihuje pri minaretu, kupola je podobna oboku mo eje. MadÏari so tako ohranjali mit o svojem vzhodnja kem izvoru (res so bili 50 let pod vladavino otomanskih Turkov). âeprav je bila stavba namenjena slonom, je bogato okra ena : streho prekriva keramika, narejena v madïarski manufakturi Zsolnay ; v notranj ãini lahko obãudujemo talni mozaik, keramiko v orientalskem slogu in 850 kg teïki lestenec iz bakra in brona. Restavriranje paviljona Stolp so podrli Ïe l. 95, med drugo svetovno vojno je bila stavba po kodovana in ostala zanemarjena dolga leta, tako da so iz strehe celo zaãela poganjati drevesa. Zunanja oblika stavbe se je skoraj v celoti ohranila, manjkale so pa dekorativne prvine, kot keramika. Poslopje je bilo prekrito z debelo plastjo umazanije. Poslikave in mozaik v notranjosti so deloma izginili. aele v devetdesetih letih je dozorela zavest, da je treba stavbo restavrirati in ji vrniti nekdanji bli ã. L. 997 zaãeta restavratorska dela so bila konãana spomladi 999. Restavriranje je potekalo postopoma : - ãi ãenje stavbe, - rekonstrukcija manjkajoãih stavbih delov, npr. stolpa, - nadome ãanje manjkajoãih dekorativnih prvin z replikami, izdelanimi v e danes delujoãem podjetju Zsolnay, - rekonstrukcija notranjih poslikav in mozaikov po fotografijah iz zaãetka stoletja. Ta naloga je bila e posebno teïka zaradi vlaïnosti zraka v stavbi (termalna voda, sopara, ki se vzdiguje iz Ïivalskih iztrebkov). Restavriranje je bilo torej zahtevno in mnogovrstno delo. Hi a slonov je danes uvr ãena med spomenike, ki so ovrednoteni kot madïarska nacionalna dedi ãina. Budapest fejlœdése A 9. század folyamán Budapest virágzó nagyvárossá fejlœdött, lakossága pedig rŒl egymillióra emelkedett. Ez az építkezések robbanásszerı fejlœdését is eredményezte, és ennek következtében számos új építmény jelent meg : lakóépületek (kerttel vagy anélkül), villák, mıvészcsoportok otthonai valamint középületek és közterek (szállodák, uszodák, áruházak, éjszakai szórakozóhelyek, színházak, bankok, kiállítótermek és állatkert). Az elefántház A VastagbŒrıek Háza, népszerı nevén az Elefántház a Budapesti Állat- és Növénykertben 909 és 9 között épült, Neuschloss Kornél építész tervei alapján. Az építmény szerkezete a szecessziós és a keleti stílusokat ötvözi. Bizonyos elemei a mecsetépítészetre emlékeztetnek : a torony egy minaret példáját követi, és a kupola is a mecsetek kupoláját idézi. A keleti hatás a magyarok azon vágyával volt magyarázható, hogyújra felfedezzék gyökereiket. Bár a pavilon az elefántok számára készült, a gazdag díszítés nem maradt el : a tetœk a Zsolnay gyárban készült kerámiafedéssel készültek, a belsœ padlót pedig mozaik burkolta. A kerámiát a keleti díszítœmıvészet ihlette, és egy hatalmas 850 kg-os bronz csillárt is elhelyeztek itt. A pavilon helyreállítása 95-ben az épület tornyát lebontották. Ezután a II. Világháború során az épület megsérült, és elhanyagolt állapotba került, késœbb pedig fák nœtték be és tették tönkre a nevezetes tetœket. Mindezek ellenére az épület külseje és általános szerkezeti részei megmaradtak, csak a díszítœelemek mint például a kerámiák vesztek el. Az épületet falát kívülrœl szennyréteg borította, a belsœ rész festményei és mozaikjai szinte teljesen megsemmisültek. A pavilon helyreállítása érdekében szükséges lépésekre csak 990-ben került sor, amikor az eredeti elemek közül néhány elœkerült. Az Elefántház helyreállítása 997-ben kezdœdött meg, és 999 tavaszára fejezœdött be. A munka igen összetett feladat volt, és számos különbözœ lépésbœl állt : - az épület tisztítása - a hiányzó elemek, mint például a torony, rekonstrukciója - a hiányzó díszítœelemek pontos másolatokkal való helyettesítése, amelyeket a ma is mıködœ Zsolnay cég készített el - festmények és mozaikok elhelyezése az épület belsejében a század elején készült fotók alapján. Ez a szakasz különösen nehéz volt az épület nedves levegœje miatt, ami a melegvíz, medencék és az állati ürülékbœl származó pára jelenlétébœl adódott. Ma az Elefántház mıemlék. Restavriranje arhitekturne dedi ãine Ko govorimo o varovanju arhitekturne dedi ãine, pogosto ponavljamo dve besedi : prenova in restavriranje. Prenova omogoãa, da neko stavbo popravimo ali obnovimo, ne da bi se trudili ohraniti njene arhitekturne znaãilnosti ali jih ji vrniti z zvestim posnemanjem izvirnika. V nasprotju s tem si restavriranje prizadeva obnoviti zapu ãeno ali po kodovano stavbo v njeno prvotni podobi. V ta namen sku ajo specializirani obrtniki uporabljati in upo tevati materiale in tehnike, ki so bili v rabi na zaãetku. Tako je moral pri restavriranju Hi e slonov strokovnjak znanstveno preverjati, ali poteka obnova na najbolj i naãin in ali ni noben del stavbe prizadet.

7 7 Glasgow, Scotland UK Rojstvo nove umetnosti v Glasgowu Ob koncu 9. stoletja je akotsko zajela industrijska revolucija. V Glasgowu sta se zaãeli hitro razvijati industrija in trgovina. Mesto je raslo in v njem so vse veã zidali. Prav v tem ãasu se je tu razvila nova umetnost, ki jo poznamo pod imenom glasgowski slog (Glasgow Style). Pomembno vlogo pri irjenju tega sloga je igrala Glasgowska umetnostna ola (Glasgow School of Art). Dosegla je mednaroden sloves in dela njenih tudentov (slikarstvo, oblikovanje in dekorativna umetnost) so poznali po vsej Evropi. Najslavnej i med arhitekti in oblikovalci glasgowskega sloga je Charles Rennie Mackintosh. Med drugim je opremljal ãajnice v Glasgowu. The birth of Art Nouveau in Glasgow At the end of the 9th century Scotland was touched by the industrial revolution. The city of Glasgow experienced an intense industrial and commercial development, which resulted in rapid growth and a wave of new buildings. It was during this period that the Art Nouveau of Glasgow evolved and became known by the name Glasgow Style. The Glasgow School of Art played an important role in the development of this style. It gained international recognition and the work of its students in painting, design and decoration was to become known throughout Europe. Charles Rennie Mackintosh was the most celebrated architect and designer of the Glasgow Style. He participated in the design of many of the renowned tea rooms of Glasgow. Glasgowske ãajnice Nastanek glasgowskih ãajnic je povezan z bojem proti alkoholizmu, v tistem ãasu zelo raz irjenemu zlu v zahodni akotski. Hoteã izbolj ati stanje, je zaãelo me ãanstvo odpirati lokale, v katerih niso stregli alkohola, zlasti ãajnice. Tudi po zaslugi ãajnic so si Ïenske iz srednjega in me ãanskega stanu pridobile veãjo neodvisnost, saj so se lahko v njih prosto sestajale. Nekatere so imele ãajnice celo same v lasti in jih vodile. Leta 878 je v Argylovi ulici Kate Cranston odprla svojo prvo ãajnico. Pozneje je postavila verigo ãajnic ob glavni, Buchananovi ulici v Glasgowu. Delo je zaupala Georgesu Waltonu in Charlieju Rennieju Mackintoshu. Walton je zasnoval vso razsvetljavo, pohi tvo in biljardno sobo, medtem ko je Mackintosh poskrbel za stenske poslikave. Njune stvaritve se kljub temu, da gre za moãno razliãna umetnika, dovr eno dopolnjujejo med seboj. V Ïenski jedilnici je Mackintosh uporabil tehniko slikanja s ablonami in ustvaril friz, ki upodablja belo obleãene Ïenske, ovite z roïnimi stebli. Vertikalna kompozicija friza se posreãeno ujema z Waltonovimi stoli z visokimi naslonili. Dekorativna umetnost in celostna umetnina Leta 897 sta umetnika spet delala skupaj pri preurejanju ãajnice v Argylovi ulici. Mackintosh je za obednico prviã izdelal znaãilne stole z visokimi naslonili, narejenimi iz letev. Zatem je Mackintosh v celoti opremil druge ãajnice (Ingramova ulica in Willow Tea Room), in to od okrasja prek pohi tva do pogrinjkov. Zasnoval je torej vse elemente neke celote, zato da bi bi se ubrano zlili drug z drugim : tako delo imenujemo celostna umetnina. Taka prizadevanja so znaãilna za tevilne umetnike, ki so pripadali evropskemu gibanju nove umetnosti. The tea rooms of Glasgow The tea rooms of Glasgow were born out of a specific social context. During this period the West of Scotland was a place affected by the problems of alcohol dependency. To rid themselves of this curse the bourgeoisie created establishments where alcohol was not served, in particular tea rooms. It was within such elegant surroundings that women of the middle classes and bourgeoisie were able to gain more independence, they were places where they could meet each other freely. Sometimes women were the owners or managers of such places. One of the most famous pioneers of tea room culture was Kate Cranston, who opened her first tea room in 878 on Argyle Street. She then went about establishing a series of tea rooms along Buchanan Street, the busiest street in Glasgow. She commissioned both George Walton and Charles Rennie Mackintosh for the design work. Walton created the lighting, furniture and the billiards room, while Mackintosh was responsible for painting the wall murals. The creative style of the two artists was quite different, but results were totally harmonious. In the Ladies Dining Room, Mackintosh used the painting technique of stenciling to create a frieze depicting women in white surrounded by the stems of rosebushes. Its vertical composition was a perfect complement to the high-backed chairs of Walton. The decorative arts and total art In 897 the two artists worked together on the redesign of the tearoom on Argyle Street. It was in the restaurant that Mackintosh, for the first time, displayed his trademark high-back chairs. Afterwards Mackintosh became responsible for the entire design of the tea rooms (Ingram Street and Willow Tea Rooms), where he worked on everything from place settings to furniture. By creating all the elements Mackintosh sought to achieve his goal of a completely coherent environment: what is meant by total art. This preoccupation was shared by a number of the European Art Nouveau artists. Charles Rennie Mackintosh, stol z visokim naslonilom za ãajnico v Argylovi ulici, 897 Charles Rennie Mackintosh, stoli, izdelani za ãajnico v Willow Street, 90 Charles Rennie Mackintosh, vilice in noï za ribe, okrog 90 Charles Rennie Mackintosh, stensko okrasje v ãajnici v Buchananovi ulici, Restavriranje predmetov uporabne umetnosti Dekorativne umetnosti, umetnosti, ki oblikujejo uporabne predmete, obsegajo dolgo vrsto strok, kot so med drugim draguljarstvo, keramika, tkalstvo, steklarstvo in knjigove tvo itd. Njihove stvaritve so pogosto obãutljive ali zaradi rabe po kodovane, in tako kot za njihovo izdelavo je tudi za njihovo restavriranje potrebno znanje specializiranih obrtnikov. Posebnosti uporabljenega materiala in izdelovalnih postopkov zahtevajo, da predmete, preden jih zaãnemo restavrirati, natanãno analiziramo. Prevleke Mackintoshevih stolov v Glasgowu npr. so iz konjske grive, ki jih danes navadno ne izdelujejo veã, Prav posebej za potrebe restavratorjev, zato da so lahko ohranili izvirno lepoto teh kosov pohi tva, so take prevleke stkali na novo.

8 8 Helsinki, Suomi Helsinki ob koncu 9. stoletja Ob koncu 9. st. so bili Helsinki majhno mesto z lesenimi hi ami. Z industrializacijo pa se je zaãelo mesto hitro iriti. atevilo prebivalcev se je podvojilo in v zaãetku 0. st. zraslo na Stanovanjsko stisko so zaãeli odpravljati s pospe eno zidavo novih stanovanj, ob tem pa so gradili tudi trgovine, urade in Ïelezni ke postaje, tako da je mesto seglo vse do dotlej nezasedenega obalnega pasu. Helsinki 800-luvun lopussa Helsinki oli 800-luvun lopulla vielä pikkukaupunki, jossa oli laajoja puutaloalueita. Noihin aikoihin Helsinki kuitenkin teollistui ja kasvoi nopeasti. Asukasluku kaksinkertaistui ja 900-luvun alkuvuosina rikottiin asukkaan raja. Asuntopula oli huutava. Rakentamisen määrä oli suunnaton (asuinalueita, liike- ja kulttuurirakennuksia, rautatieasema) ja se ulottui aiemmin autioille meren rannoille asti. Finski narodni muzej Zidave tevilnih novih poslopij so se lotevali z nateãaji. Tako so l. 90 razpisali tudi nateãaj za finski Narodni muzej, in na njem so zmagali arhitekti Herman Gesellius, Armas Lindgren in Eliel Saarinen. Novi muzej naj bi na enem mestu zbral zgodovinske zbirke, takrat razpr ene po razliãnih krajih, in tako okrepil finsko kulturno identiteto. Naãelo pri njegovem naãrtovanju je bila uskladitev arhitekture s temami in predmeti, razstavljenimi v muzeju. Tako so dela srednjeve ke religiozne umetnosti na ogled v prostoru, ki spominja na srednjeve ko cerkev, njegovo zunanjo steno pa krasi motiv v obliki kriïa. OroÏje je razporejeno v prostoru, ki je podoben okroglemu obrambnemu stolpu kakega gradu. KroÏna pot skozi muzej poteka okrog dveh notranjih dvori ã, okrog katerih so razporejene loãene razs tavne dvorane. Sivo granitno poslopje krasijo kiparske upodobitve motivov iz narave in finskega narodnega epa Kalevale. Folklora V tem ãasu je bila Finska od Rusije neodvisno veliko vojvodstvo. Svojo lastno kulturno identiteto si je prizadevala potrjevati z literaturo, glasbo, arhitekturo. Zato so umetniki pogosto upodabljali motive iz Kalevale in drugih legendarnih pripovedi iz finske folklore. Na proãeljih novih zgradb tako nastopajo tradicionalni finski simboli : divje Ïivali, veverice, medvedi ali lisice med borovimi storïi iz finskih gozdov in drugi folklorni liki, kot spakujoãe se ãarovnice. Na finsko arhitekturo pa je vplivalo tudi mednarodno ustvarjanje. Arhitekti so zavzeto prebirali tuje revije za umetnost in arhitekturo in potovali po svetu. Zato so zelo dobro poznali najnovej e mednarodne tokove in jih vpenjali v svoje delo doma. Tako so finsko izroãilo povezovali z modernostjo. Suomen kansallismuseo Monista tärkeistä uusista rakennushankkeista järjestettiin arkkitehdeille suunnittelukilpailu. Kansallismuseon suunnittelukilpailun voittivat nuoret arkkitehdit Herman Gesellius, Armas Lindgren ja Eliel Saarinen vuonna 90. Kansallismuseoon haluttiin sijoittaa hajallaan sijainnut historiallinen esineistö. Myös museorakennuksen haluttiin olevan Suomen historian rakennettu kuva. Museon eri osastoille annettiin muoto, jonka avulla osaston sisällön voisi tunnistaa - myös rakennuksen ulkopuolelta. Niinpä keskiaikaiset kirkkoesineet sijoitettiin keskiaikaista kirkkosalia muistuttavaan tilaan, jonka julkisivupäätyä koristaa ristikuvio. Aseet taas asetettiin Turun linnan pyöreää puolustustornia muistuttavaan huoneeseen. Rakennusosat kiertyvät kahden sisäpihan ympärille joustavaa kiertokäyntiä ajatellen. Julkisivuja leimaa harmaa graniitti ja rakennusta on koristeltu myös Suomen luontoa ja Kalevalaa kuvaavilla aiheilla. Uusi tyyli ja kansanperinne Suomi oli 900-luvun alkaessa Venäjän keisarikuntaan kuuluva autonominen suuriruhtinaskunta, jonka itsemääräämisoikeutta Venäjä uhkasi. Tämä voimisti halua kehittää kansallista kulttuuria mm. kirjallisuuden, musiikin ja arkkitehtuurin keinoin. Monien uusien rakennusten julkisivuihin ilmestyi perisuomalaisia symboleja: luonnoneläimiä - oravia, karhuja, kettuja - ja havumetsää käpyineen sekä kansanrunoudesta tuttuja hahmoja. Suomalaiseen arkkitehtuuriin vaikuttivat myös ulkomaiset vaikutteet: suomalaiset arkkitehdit lukivat tarkasti ulkomaisia arkkitehtuuri - ja taidelehtiä, he matkustelivat eri puolille maailmaa. Näin he olivat hyvin selvillä uusista kansainvälisistä virtauksista ja omaksuivat niitä omiin töihinsä kotimaassa. Nämä usealta taholta tulleet erilaiset virikkeet ja modernit pyrkimykset sulautuivat Suomessa hyvin monimuotoiseksi tyyliksi, jota kutsutaan nimellä art nouveau - uusi tyyli, sen rinnalla käytetään myös termejä Jugend ja kansallisromantiikka. Eliel Saarinen, helsin ka Ïelezni ka postaja, Herman Gesellius, Armas Lindgren in Eliel Saarinen, Finski narodni muzej, Lars Sonck, helsin ka Borza, 90-9, okrasje iz Ïeleza, detajl Herman Gesellius, Armas Lidgren et Eliel Saarinen, Pohjola insurance company building, Kategoriziranje stavbe Kategoriziranje stavb razvr ãanje po pomenu je med najpomembnej imi ukrepi pri varovanju kulturne dedi ãine v neki drïavi. Neko stavbo je vredno varovati iz razliãnih razlogov : zaradi njene umetni ke, estetske, zgodovinske, arheolo ke, znanstvene ali tudi folklorne vrednosti. Ne gre torej samo za njen slog. Glavni namen kategorizacije je stavbo zavarovati pred po kodovanjem ali ru enjem in glede na njen kulturni pomen odloãiti, ali jo je treba restavrirati ali obnoviti. Kategoriziranje je odvisno od okusa in druïbenih prioritet. âe v druïbi nekega sloga ne cenijo veã, kot se je nekaj ãasa dogajalo z novo umetnostjo, zaãnejo njegova dela zanemarjati. Tako da so takrat, ko so deleïna kategorizacije, najveãkrat Ïe po kodovana. Kot spomenik izjemne vrednosti je bila leta 980 za ãitena helsin ka Ïelezni ka postaja, ki jo je med letoma 90 in 99 postavil Eliel Saarinen.

9 9 Ljubljana, Slovenija The reconstruction of a capital In the 9th century Ljubljana was the main city of Carniole, one of the provinces of the Austro-Hungarian Empire. In 98 the Austro-Hungarian Empire disintegrated and Ljubljana became the capital of Slovenia, which was part of the new kingdom of Yugoslavia. Today Solvenia is an independent state with Ljubljana as its capital. The city underwent a profound transformation at the turn of the 9th century. In 895 it had suffered a severe earthquake and several projects to reconstruct the city were presented : the design by Maks Fabiani, a young Viennese architect originally from Slovenia, was used as the base for the official masterplan. The Slovène Place or Miklo iã Park The Miklo iã Park first took the name the Slovène Place, which symbolized the aspirations of the population to change the city that was previously Germanic into a national capital. Planning started at the beginning of the 0th century, after the new Justice Palace was built. The city and the mayor, who was a fervent Slovenian nationalist, wanted to modernize Ljubljana by designing squares like those in Vienna, Budapest or Zagreb and accepted the proposals of Maks Fabiani for the project. He wanted to create an architecturally harmonious environment : the square was covered in an asphalt and white stone surface, with two types of trees planted at the sides and the remains from Roman times placed in a line along the Justice Palace. He fixed a maximum height for the houses surrounding the square and also designed plans for the first house (Maison Krisper) as a blueprint for all the others. The park was realized later on by the Czech landscaper Vaclav Heinic, while the constructions surrounding the park were built by different architects, sympathetic to Fabiani s plan and inspired by the Viennese Secession. The square became the most important Art Nouveau urban site in Ljubljana. The park was redesigned on the eve of World War II. The new plan, still visible today, is composed of two diagonal pathways that cross in the centre of the park. The town planning of Ljubljana The urban landscape of Ljubljana changed at the turn of the 9th century. The new modern districts first developed around the medieval city and its castle and were characterized by long and large avenues that were lined by trees and walkways and light by gas and electricity, another common feature was buildings with large shop windows. The new buildings constructed reflected the needs of a modern society : a Justice Palace, banks, shops, a prestigious hotel, houses, schools, offices and apartment blocks all connected to gas, running water and a sewerage system. A new electric power station allowed a tram system to connect the new district to the centre of the city in 90. Obnova prestolnice V 9. st. je bila Ljubljana sredi ãe Kranjske, ene izmed provinc avstro-ogrskega cesarstva. Ko je l. 98 avstro-ogrska monarhija razpadla, je Ljubljana postala glavno mesto Slovenije, sestavnega dela nove drïave, Kraljevine Jugoslavije. Danes je Slovenija neodvisna drïava in Ljubljana je njena prestolnica. Na prelomu 9. st. je mesto doïivelo globoke spremembe. Potem ko ga je l. 895 razdejal uniãevalen potres, je nastalo veã obnovitvenih naãrtov, med njimi tudi regulacijska naãrta, ki sta ju vsak zase izdelala ugledni dunaj-ski urbanist Camillo Sitte in mladi dunajski arhitekt slovenskega rodu Maks Fabiani prav Fabianijeva zasnova je pozneje sluïila za osnovo uradnemu naãrtu. Slovenski trg ali Miklo iãev park Prvotno ime dana njega Miklo iãevega parka, Slovenski trg, je simboliziralo Ïelje slovenskega ljudstva, da bi Ljubljano, ki je kazala dotlej moãno ponemãeno podobo, spremenilo v nacionalno prestolnico. Trg je bil urejen v zaãetku 0. stoletja pred leta897 zgrajeno sodno palaão. Mestna uprava pod vodstvom Ïupana, ki je bil velik slovenski domo-ljub, si je prizadevala spremeniti Ljubljano v moderno mesto in med drugim naj bi jo krasil tudi veliãasten trg po vzoru slovitih trgov na Dunaju, v Budimpe ti in Zagrebu. Projekt je zaupala Maksu Fabianiju. Fabiani je zasnoval ubrano arhitektonsko celoto; trg si je zamislil kot povr ino, prekrito z asfaltom in belim kamnom in ob straneh obdano z dvema vrstama dreves. VzdolÏ sodne palaãe je nanizal ostaline iz rimskega ãasa. Doloãil je maksimalno vi ino zgradb, ki obrobljajo trg, in predpisal, da morajo imeti vogalne stavbe stolpiãe; narisal je tudi naãrte za prvo (Krisperjevo) hi o na trgu, ki je sluïila za zgled vsem drugim. Pozneje je ãe ki vrtnar Vaclav Heinic s svojo zasaditvijo spremenil prvotno zasnovo parka, medtem ko so razliãni arhitekti, ki so se pri risanju naãrtov za hi e okrog njega navdihovali pri slogu dunajske secesije, spo tovali Fabianijev celostni naãrt. Trg je tako postal najimenitnej i secesijski mestni ambient Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bila parkovna povr ina preurejena. Po novem naãrtu, ki se je ohranil do danes, preãkata park diagnonalni, z drevjem obrobljeni pe poti, ki se na sredini kriïata. Urbanizem v Ljubljani Na prelomu 9. stoletja je dobila Ljubljana popolnoma novo podobo. Okrog srednjeve kega mesta, ki se je razvilo ob vznoïju grajskega hriba, zaãnejo rasti moderne ãetrti ; preprezajo jih iroke ulice s ploãniki za pe ce, obsenãene z drevjem, osvetljene s plinskimi svetilkami in obdane s stavbami, katerih velike izloïbe ponujajo na ogled najrazliãnej e industrijske izdelke ; za potrebe modernega Ïivljenja se zidajo tevilna nova poslopja : sodna palaãa, banke, veleblagovnice, imeniten hotel, ole, uradi in stanovanjske hi e. Mesto dobi vodovodni, plinski in kanalizacijski sistem, elektriãna centrala razvetljuje hi e in poganja tramvaj, potem ko so l. 90 odprli prvo progo, ki je povezala nove mestne ãetrti z mestnim sredi ãem. Maks Fabiani, Krisperjeva hi a, 90 Slovenski trg, pogled od jugozahodne strani, razglednica z zaãetka 0. st. Fran Bernekar, Regallijeva hi a, 906 Ciril Metod Koch, âudnova hi a na vogalu Miklo iãevega parka, 90 Varstvo spomeni kih obmoãij Varstvo dedi ãine ne zajema samo stavb ali predmetov, marveã tudi cela mestna jedra in pokrajine z njihovim naravnim bogastvom (gozdovi in jezeri), kakor tudi posamezne trge, parke in celo drevesa ali rastline. Primer spomeni kega obmoãja v Ljubljani je Miklo iãev park. V njem se varujejo arhitektura in spomeniki, hkrati pa poteka prizadevanje za pridobitev sredstev, s katerimi bi park obnovili v skladu z njegovo prvotno obliko. V ta namen prav zdaj potekajo postopki za razglasitev parka za urbanistiãni spomenik.

10 0 Nancy, France Nancy na prelomu 0. stoletja Nova umetnost se je v Nancyju zaãela razvijati ob koncu 9. st., ko se je v Pokrajinski zvezi umetnostne industrije (Alliance Provinciale des Industries d Art), imenovano tudi nancyjska ola, povezalo veã kot trideset umetnikov in industrialcev, kot Émile Gallé, Louis Majorelle ali Eugène Vallin. Gibanje je nastalo v posebnem politiãnem ozraãju. Po vojni l. 879 je nem ki imperij prikljuãil Alzacijo in severni del Lorene (pokrajini v severovzhodni Franciji). Veliko prebivalcev, ki so nasprotovali nem ki oblasti, se je takrat z zasedenih ozemelj izselilo v Francijo, predvsem v tisti del Lorene, ki je ostal francoski. Nancy je tedaj doïivljal eno najsijajnej ih obdobij v svoji zgodovini : razvijati sta se zaãeli industrija in trgovina, to pa je krepilo moã tamkaj njega me ãanstva. Sãasoma je privzelo razko nej i slog Ïivljenja in zaãelo posveãati posebno pozornost kra enju svojih hi. To poveãano povpra evanje po pohi tvu in predmetih, povezanih z umetnostjo bivanja, tj., izdelkih tako imenovanih uporabnih umetnosti, je bilo umetnikom moãno v prid. Nancy au tournant du XX e siècle À la fin du XIX e siècle, l Art nouveau se développe à Nancy. Plus d une trentaine d artistes et des industriels, tels Émile Gallé, Louis Majorelle, Eugène Vallin, se regroupent dans une association : l Alliance Provinciale des Industries d Art, appelée aussi l École de Nancy. Ce mouvement voit le jour dans un contexte politique particulier. En effet, à l issue de la guerre de 870, l Alsace et le nord de la Lorraine (deux régions du nord-est de la France) sont annexés par l Empire allemand. Aussi, une grande partie de la population des territoires occupés, refusant la domination allemande, émigre vers la France, notamment vers la partie de la Lorraine restée française. La ville de Nancy connaît alors l une des périodes les plus brillantes de son histoire : l industrie et le commerce se développent, ce qui accentue le pouvoir de la bourgeoisie locale. Celle-ci adopte un mode de vie luxueux, en particulier dans la décoration de ses maisons. Les artistes bénéficient alors d une demande plus importante de mobilier et d objets liés aux arts du foyer : ce que l on appelle les arts décoratifs. Vaza Travni ki deïen To kristalno vazo je oblikoval Émile Gallé za pari ko svetovno razstavo l Ima cevasto obliko, obliko in ime pa je dobila po steblu navadnega deïna, travni ke rastline z velikimi listi in belimi kobulastimi cvetovi. Eno velikih naãel umetnikov nancyjske ole je bilo, da morata dekoracija in oblika predmeta sestavljati celoto. Vazo krasi kobul (deïnov cvet). Steklar ga je uporabil tehniko jedkanja s kislino : nekatere dele vaze je izpostavil delovanju kisline in tako ustvaril reliefni motiv. Na spodnjem delu se steblo ovija okrog vaze. Tu sta vgravirana dva verza : Na e umetnosti dehtijo s travni kimi vonjavami. Nesebiãnost in lepota odi avljajo na a Ïivljenja. Vpliv botanike na nancyjsko olo Nancy je bil pomembno sredi ãe botaniãnih raziskav : Ïe l 756 so v mestu odprli botaniãni vrt in Osrednja hortikulturna druïba (Société centrale d horticulture), ustanovljena l. 877, je prirejala razstave, ki so opozarjale na izjemno delo nancyjskih vrtnarjev. Zatorej ni nakljuãje, da je bila prav narava neskonãni vir navdiha za umetnike nancyjske ole in e posebno Émila Galléja. To zanimanje za naravo izpriãuje tudi njegovo geslo : Moje korenine so sredi gozda, med mahovjem, ob izvirih. Botaniko je spoznal Ïe zelo zgodaj ; bil je ãlan Osrednje hortikulturne druïbe in njen tajnik. Ta izobrazba mu je omogoãala, da je gledal na naravo iz dveh zornih kotov hkrati : umetni kega in znanstvenega. Le vase la Berce des prés Ce vase en cristal est conçu par Émile Gallé à l occasion de l Exposition Universelle de Paris en 900. C est un vase tubulaire : il se présente sous la forme d un tube. Il doit son nom et sa forme à la tige de la berce des prés. L unité entre le décor et la forme d un objet est l un des grands principes revendiqués par les artistes de l École de Nancy. Le décor est constitué d une ombelle (fleur de la berce). Le verrier utilise une technique à l acide : certaines parties du verre sont attaquées par de l acide, ce qui donne du relief au motif. Dans la partie inférieure, la tige s enroule autour du vase. À ce niveau, deux vers d un poème sont gravés : Nos Arts exhaleront des senteurs de prairies. Altruisme et beauté parfumeront nos vies. La botanique au service de l École de Nancy La ville de Nancy est un foyer important de recherche botanique : un jardin botanique y est installé depuis 756 ; la Société centrale d horticulture de Nancy, créée en 877, organise des expositions qui mettent en valeur le travail des horticulteurs nancéiens. Ce n est donc pas un hasard si la nature a été une source d inspiration infinie pour les artistes de l École de Nancy, et plus particulièrement pour Émile Gallé. Sa devise : Ma racine est au fond des bois, parmi les mousses, autour des sources témoigne de cet intérêt porté à la nature. Très tôt, il est initié à la botanique ; il appartient à la Société centrale d horticulture, dont il est le secrétaire. Cette formation lui permet d avoir un double regard sur la nature : à la fois artistique et scientifique. Émile Gallé, vaza Travni ki deïen, 900. Émile Gallé, kelih Francoska vrtnica, 90 Émile Gallé, vaza Perunikin popek, 900 Émile Gallé, miza Strelu a, 900 Inventariziranje pohi tva Pohi tvo in predmete varujemo na drug naãin : namesto da bi jih kategorizirali, to je razv ãali po pomenu kot spomenike in obmoãja/kraje, jih samo inventariziramo kot slike ali kipe, to je vpisujemo na seznam. Muzeji inventarizirajo izdelke uporabnih umetnosti na ta naãin. Kos pohi tva ali predmet ocenijo, zapi ejo ugotovitve in podatke o predmetu, kot ime ustvarjalca, uporabljeni material, izdelovalne tehnike in kraj izdelave. Namen teh inventarjev je zavarovati predmet in hkrati zbrati kar najpopolnej e podatke o njem, zato da imajo raziskovalci in umetnostni zgodovinarji na voljo zanesljivo in pregledno urejeno gradivo.

11 Reus, Catalunya Ugodno trgovsko okolje V 8. st. je Reus postal pomembno trgovsko vozli ãe (orehi, alkohol in Ïganje). V 9. st. je gradnja javnih poslopij (banke, gledali ãa, mestna klavnica) in Ïelezni kih povezav z drugimi proizvodnimi sredi ãi nadela kraju mestni videz. eivahno trgovsko Ïivljenje je privabilo v mesto tevilne druïine trgovcev in industrialcev, ki so pripomogli k urbanistiãni preobrazbi Reusa. Mestna gosposka si je postavljala hi e, ki so odsevale njeno pomembnost v druïbi, in jih opremljala z najsodobnej imi tehniãnimi pridobitvami, kot so elektriãne luãi. Za delo si je pogosto izbirala arhitekte, ki so pripadali novi umetnosti ali katalonskemu modernizmu. Zavod Pere Mata Psihiatriãna bolni nica ali zavod Pere Mata stoji na vrhu griãka v bliïini mesta Reus. Zgradili so jo l. 897 po naãrtih arhitekta Lluí sa Domãnecha i Montanerja. Bolni nica je zasnovana v obliki mesteca, ki ga sestavlja veã z vrtom obkroïenih paviljonov. Bolnike so name ãali vanje glede na njihov druïbeno poreklo, spol in vrsto bolezni. Vsi paviljoni so izdelani iz enakih materialov : proãelja iz opeke, keramiãni elementi, okra eni z modrimi motivi na beli podlagi, in kamniti dekorativni motivi okrog vratnih in okenskih okvirjev. Paviljon t. 6 se loãi od drugih. Poimenovan za paviljon odliãnikov, je bil naãrtovan za sprejem najpremoïnej ih pacientov, zato je bil opremljen z najveãjim moïnim udobjem (elektriãna razsvetljava, tekoãa voda, salon, biljardna soba). Oskrba, ki so jo plaãevali bolniki v tem paviljonu, je pomagala financirati delovanje ustanove. Od l. 986 paviljon ni veã namenjen bivanju bolnikov, temveã gosti kulturne in turistiãne prireditve. Trenutno paviljon restavrirajo ; dela naj bi trajala vse do l. 00. Uporaba keramike in opeke Opeka je v Kataloniji tradicionalen gradbeni material, posebno za tovarne. Modernistiãni arhitekti pa opeke niso izbirali samo za industrijske zgradbe, temveã tudi za stanovanjske hi e in javna poslopja. Na proãeljih se temu cenenemu materialu pogosto pridruïuje keramika, ki ustvarja barvitost in vtis razko nosti. Notranj ãine so pogosto bogato okra ene s keramiko (stene in stropovi), mozaikom (tla) in stenskimi poslikavami. Un context comercial favorable Des del segle XVIII la ciutat de Reus havia estat un important centre comercial (especialment pel que fa a les avellanes i l alcohol, com ara l aiguardent). Al segle XIX s havia convertit en una autèntica ciutat amb la construcció d edificis públics (bancs, teatres, escorxadors, etc.) i l arribada de la xarxa de tren que connectava la ciutat amb altres centres productius. L activitat comercial va ser determinant per atreure un gran nombre de famílies dedicades al comerç i la indústria, que a canvi van ajudar en la transformació urbanística de Reus. Els membres de la burgesia van construir edificis que reflectien la seva posició influent en la societat, utilitzant les tècniques i les invencions més recents, com per exemple la llum elèctrica. Alguns d ells van decidir confiar aquests edificis als arquitectes que seguien l Art Nouveau, que a Catalunya es coneix com Modernisme. L Institut Pere Mata L Institut Pere Mata era un hospital psiquiàtric situat a sobre d un petit turó proper a la ciutat de Reus. Va ser construït a principis del 897 i dissenyat per l arquitecte Lluís Domènech i Montaner. El complex hospitalari va ser creat com si fos un poble i estava format per diferents pavellons al voltant d un jardí. L origen social, el sexe i el tipus de malaltia soferta, determinaven el pavelló al qual anirien els pacients. Tots els edificis es van construir amb els mateixos materials : façanes de totxos, pannells de ceràmica decorats amb motius blaus sobre un fons blanc, i motius decoratius de pedra al voltant dels marcs de les portes i finestres. El pavelló sisè es distingia de la resta del complex. Conegut com el pavelló per a gent distingida, va ésser creat per allotjar els pacients més rics amb el màxim confort: llum elèctrica, aigua corrent, una sala d estar i una sala de bitlles. Les pensions abonades pels pacients van ajudar a pagar el funcionament de l establiment. Des del 986 el Pavelló 6 ja no s utilitza per allotjar els pacients, sinó per celebrar actes culturals i turístics. Actualment s està restaurant aquest pavelló i els treballs continuaran fins l any 00. L ús de la ceràmica i els totxos Els totxos s utilitzaven tradicionalment a Catalunya, en especial en la construcció de les fàbriques. Però els arquitectes moderns van escollir els totxos no només per a les construccions industrials, sinó també pels edificis d habitatges i els establiments públics. A les façanes, aquest material barat s associava sovint amb la ceràmica (parets i sostres), els mosaics (terra) i els murals pintats. Luís Domènech i Montaner, Zavod Pere Mata, pavillon t. 6, jedilnica Luís Domènech i Montaner, Zavod Pere Mata, 906, paviljon t. 6, biljardna soba Luís Domènech i Montaner, Zavod Pere Mata, 906, zadnja fasada iz opeke Luís Domènech i Montaner, Zavod Pere Mata, 906, paviljon t. 6, detajl keramike Stavbe z ohranjeno prvotno namembnostjo Tudi ãe neko stavbo restavriramo po vseh strokovnih pravilih in ji tako povrnemo izvirno podobo, ji moramo vendarle dodati nekatere elemente, ãe naj bo uporabna tudi danes. To urejajo razliãni predpisi iin uredbe, ki jih je treba upo tevati pri zgradbah, e posebno takih, v katerih so zaposleni delavci (poïarna varnost, razsvetljava, kurjava, zraãenje, komunikacije, varnost). Arhitekti in restavratorji morajo biti zelo spretni, ãe naj namestijo vse te nove sisteme in hkrati ohranijo nekdanjo obliko in namembnost poslopja. Tako so restavrirali reu ko olo Prat de la Riba, zgrajeno l. 9. Vse potrebne tehniãne sisteme so izvedli tako, da sta ostala prvotna arhitektura in okrasje nedotaknjena.

12 R ga, Latvija 5 Riga, najïivahnej e mesto ob Baltiku Prestolnica Latvije Riga je postala v zaãetku 0. st. eno izmed glavnih industrijskih, trgovskih in kulturnih sredi ã ob Baltiku. Skozi njeno pristani ãe je potekala Ïivahna trgovinska menjava, poleg tega pa je imela tudi moãno industrijo. Vse to je pripomoglo k izjemni rasti mesta, saj se je tevilo prebivalcev poveãalo z 80 tisoã leta 897 na ãez 500 tisoã l. 9. Hkrati se je neverjetno razcvetela gradbena dejavnost : v letih 90-9 so dokonãali po tristo do petsto hi letno. Med njimi je bila polovica pet- do estnadstropnih stanovanjskih stavb. Ta zidana poslopja stojijo zveãine v mestnem sredi ãu, kjer je bilo po uredbi iz leta 90 prepovedano graditi v lesu. Lokalni izraz z mednarodnim navdihom Nova umetnost v Rigi je zdruïevala poleg nacionalnih prvin tudi tevilne teïnje evropske nove umetnosti. Narodna romantika se je napajala ob tradicionalni leseni arhitekturi in folklori. atevilne stavbe se pona ajo z visokimi vogalnimi stolpiãi, ki spominjajo na starodavne latvijske gradove. Latvijski in nekateri nem ki arhitekti, ki so Ïiveli v Rigi, so razvili pravokotno novo umetnost. Stavbe, sezidane v tem slogu, zaznamuje vertikalna kompozicija proãelij, dodatno poudarjena z oblikovnim bogastvom oken in ornamentov. Naãrt za cerkev sv. Martina v Rigi Cerkev, ki ni bila nikoli sezidana, naj bi bili postavili na levem bregu reke Daugave za novo luteransko (protestantsko) Ïupnijo sv. Martina. Stara cerkev sv. Martina, zgrajena l. 85, je namreã postala premajhna za potrebe vse tevilnej ih Ïupljanov. Naãrte za novo stavbo je zrisal arhitekt nem kega rodu Wilhelm Bockslaff in se pri tem navdihoval ob germanski arhitekturi tako kot tudi veãina latvijskih arhitektov, le da so slednji pri tem uporabljali prvine iz domaãe dedi ãine. Cerkev je zasnovana v narodnoromantiãnem slogu latvijske nove umetnosti : preprosto geometriãno okrasje, strmo nagnjena streha, vitka linija. Dinamiska pilsïta Baltijas jappleras krastç R ga ir Latvijas galvaspilsïta. 0. gadsimta sçkumç tç bija viens no galvenajiem Baltijas tirdzniec bas, rapplepnie-c bas un kultappleras centriem. Tolaik R ga pieredzïja neparasti strauju att st bu, tçs iedz votçju skaits pieauga no 80 tappleksto iem 897. gadç l dz vairçk nekç 500 tappleksto iem 9. gadç. Tas bija pla as bapplevniec bas periods, piemïram, laika posmç no 90. l dz 9. katru gadu tika uzbapplevïtas jaunas ïkas. Puse no m ïkçm bija piecu vai se u stçvu daudzdz vok u mapplera nami pilsïtas centrç, kur jaunu koka ïku bapplevniec ba nebija at auta. StarptautiskÇs iedvesmas vietïjç izpausme R gas japplegendstilu bçze bija gan nacionçlçs trad cijas, gan Eiropas japplegendstila pieredze. NacionÇlÇ romantisma novirzienu iedvesmoja folkloras mot vi un tradicionçlç koka arhitektapplera. VairÇkÇm ïkçm bija rakstur gi stçvi torn i, atsaucot atminç senlatvie u pilis. Latvie u un vçcu arhitekti att st ja tç dïvïto statenisko japplegendstilu, kam rakstur ga vertikçla fasçïu kompoz cija, nereti ar grezniem ornamentiem starp ailçm. Sv. MÇrti a bazn cas projekts R ga bazn ca, kas tomïr netika uzbapplevïta, bija paredzïta Daugavas kreisajç krastç jaunçs SvïtÇ MÇrti a luterç u draudzes vajadz bçm. 85. gadç uzbapplevïtç sv. MÇrtina bazn ca bija k uvusi par auru pieaugo ajam iedz votçju skaitam. Jauno celtni projektïja vçcu arhitekts Vilhelms Bokslafs. Vi u, tçpat kç daudzus Latvijas arhitektus, iedvesmoja vçcu arhitektapplera, taãu izmantoti ir ar latvie u arhitektappleras elementi. îkai vajadzïja atspogu ot japplegendstila nacionçlç romantisma novirzienu. Tai bija paredzïts Æeometrisks un vienkçr s dekors, stçvs divsl pju jumts un elegantas l nijas. Spominska razglednica ob razstavi v poãastitev 700-letnice Rige & Wilhem Bockslaff, naãrt za novo cerkev sv.martina, 90 Konstantins Pek ens in Arthur Moedlinger, banka v sredi ãu Rige 5 Stanovanjska kolonija v slogu nove umetnosti v sredi ãu Rige Mesto na Unescovem seznamu svetovne dedi ãine L. 97 je 75 drïav podpisalo z Unescom sporazum o varovanju svetovne kulturne dedi ãine, zato da bi se po vsem svetu ovedeli njenega pomena. Unescova naloga je sestavljati sezname spomenikov, stavbnih kompleksov in obmoãij, ki imajo izjemno zgodovinsko, umetni ko ali znanstveno vrednost in spadajo med svetovne mojstrovine. Seznam svetovne dedi ãne jih do danes teje 75. S podpisom sporazuma so se drïave zavezale, da bodo te objekte pomembna obmoãja na svojem ozemlju in varovale. Dedi ãina obsega tako naravno (npr. Grand Canyon v ZDA) kakor kulturno dedi ãino. Zgodovinsko sredi ãe Rige se uvr ãa v slednjo. Po Unescovi utemeljitvi je splo no priznano, da se prav Riga pona a z najveãjo gostoto stavb v slogu nove umetnosti v Evropi. Na Unescovem seznamu je tudi veã posamiãnih spomenikov nove umetnosti : najpome mbnej e stavbe arhitekta Victorja Horte v Bruslju ter dela Antonija Gaudí ja in Lluí sa Domãnecha i Montanerja v Barceloni.

13 Terrassa, Catalunya Terrassa, industrijsko mesto Zaãetki industrijskega preoblikovanja Terrasse segajo v prvo polovico 9. st. in se navezujejo predvsem na razmah volnarske industrije, ki so ga omogoãile tehniãne izbolj avepletilni (8) in parni stroj (8). K razvoju je poleg tega pripomoglo izbolj anje prometnih povezav : nova cesta in Ïeleznica. Obenem je nara ãalo tudi prebivalstvo in mesto je zraslo ãez meje srednjeve kega naselja. Lluí s Muncunill i Parellada in industrijska arhitektura Lluí s Muncunill i Parellada je eden izmed redkih arhitektov nove umetnosti, ki je delal v industrijskem mestu : risal je tovarne, trgovine, delavnice. Postavil je veã tovarn s podobno zgradbo in pri tem uporabil opeko, tradicionalni katalonski gradbeni material. Najveliãastnej i industrijski objekt, ki ga nastal po naãrtih Lluí sa Muncunilla i Parellade, je tekstilna tovarna Aymerich, Amat i Jover. Sestavljajo jo 000 m super obsegajoãa proizvodna dvorana, zgradba, kjer so bili parni stroji, kotli in skladi ãe za premog, ter upravni prostori in dimnik. Stavbe so povezane med seboj : parni stroji so po velikih kovinskih drogovih (imenovanih kardanske gredi) poganjali strojne statve. Stavbna konstrukcija stoji na litoïeleznih stebrih, ki imajo tri funkcije : nosijo celotno poslopje, podpirajo kardanske gredi in sluïijo kot odtoãne cevi za vodo iz stre nih Ïlebov. V lokih zasnovana streha, ki prekriva proizvodno dvorano, spominja na valove. Okna v nagibih lokov prepu ãajo veliko sonãne svetlobe, tako da je proizvodna dvorana izjemno svetla. Terrassa : al cor de la indústria Els inicis de la transformació industrial de Terrassa es remunten a la primera meitat del segle XIX i es deuen en gran part a l expansió de la indústria de la llana. L arribada de la màquina de teixir (8) i la màquina de vapor (8) van permetre el desenvolupament de tècniques innovadores. Aquesta expansió va anar acompanyada de millores en els sistemes de transport : carreteres i ferrocarrils. Així, amb una població que anava augmentant, la ciutat va excedir els límits inicials de la trama urbana medieval. Lluís Muncunill i Parellada i l arquitectura industrial Lluís Muncunill i Parellada va ser un dels arquitectes Art Nouveau que treballava a Terrassa, una ciutat industrial important. Va construir nombroses fàbriques (tant de grans com de petites), cases i botigues. Lluís Muncunill és el responsable de la construcció de diverses fàbriques amb una estructura similar, en les quals va utilitzar els totxos, un element constructiu tradicional a Catalunya. La fàbrica tèxtil Aymerich, Amat i Jover va ser l edifici industrial més espectacular dissenyat per Lluís Muncunill. L edifici es componia d un espai de 000 m per a les màquines ; d un edifici, dividit en tres sales, per allotjar les màquines de vapor, les calderes i les carboneres ; d oficines administratives i d una xemeneia. Tots aquests edificis estaven units : l energia de les màquines de vapor necessària per fer funcionar els equipaments per teixir era subministrada mitjançant grans barres metàlliques (anomenades arbres de transmissió). L estructura de l edifici es sostenia sobre unes columnes de ferro colat que tenien tres funcions : mantenir unit l edifici, sostenir els arbres de transmissió i fer de canonades de drenatge de l aigua del teulat. El teulat de la sala de màquines estava cobert per arcs que semblaven onades. La inclinació d aquests arcs permetia que entrés molta llum a través de les finestres, orientades al nord. D aquesta manera, la sala on hi havia les màquines gaudia d una especial lluminositat. Restauració i rehabilitació Actualment encara es poden trobar a Terrassa nombroses fàbriques Art Nouveau. El 98 el municipi va elaborar un pla per protegir el patrimoni industrial de la ciutat, gràcies al qual les fàbriques s han rehabilitat i restaurat. Durant la restauració, l objectiu és recuperar el valor artístic de l estructura. Aquest pas és necessari per rehabilitar l edifici i destinar-lo a una nova funció. Així, per exemple, un cop restaurada la fàbrica Aymerich, Amat i Jover, es va transformar en un museu de la ciència i la tècnica, mentre que la fàbrica Pere Font i Batallé es va convertir en habitatges familiars i oficines. Els arquitectes porten a terme aquestes operacions amb el màxim respecte per l obra dels seus predecessors. Lluís Muncunill i Parellada, tovarna Aymerich Amat i Jover, 907 Lluís Muncunill i Parellada, tovarna Aymerich Amat i Jover, 907, ostre ja, detajl Lluís Muncunill i Parellada, tovarna Aymerich Amat i Jover, 907, proizvodna hala Lluís Muncunill i Parellada, tovarna Pere Font i Batallé, 96, po preureditvi Predstavitev restavratorskih obrti (arhitektura) âe naj neko zgradbo kakovostno restavriramo, je ena najpomembnej ih stvari, da delo opravljajo sposobni obrtniki. Pri restavriranju stavb v slogu nove umetnosti morajo pogosto pomagati tesarji in kamnoseki ter restavratorji mozaikov in vitraïev. Ti strokovnjaki, ki morajo za restavriranje natanãno poznati tehnike in materiale, ki so se uporabljali v ãasu, ko so stavbo gradili, imajo dragoceno specialistiãno znanje, ki ga njihovi poklicni tovari i pri postavljanju novogradenj ne obvladajo zmeraj, saj ga najveãkrat ne potrebujejo.

14 Provincia di Varese, Italia 5 Varese, mesto v srcu turistiãne pokrajine Varese je ena izmed devetih provinc v severnoitalijanski pokrajini Lombardiji. V tej bogati pokrajini se industrija (metalurgija, tekstilna, kemiãna industrija) me a z moãnim kmetijstvom, v katerem prevladuje intenzivna Ïivinoreja. Mesto Varese leïi ob vznoïju Alp med Lago Maggiore in Lago di Como. Na severu ga omejuje gorska veriga Campo dei Fiori. To ãudovito naravno okolje je spodbujalo turizem in pritegovalo premoïno prebivalstvo, sestavljeno iz starega plemstva in porajajoãega se me ãanstva. Hotelski kompleksi in veliãastne vile, posejane po pokrajini, so zgrajeni v enotnem slogu. Podjetni in v prihodnost zazrti srednji razred je v mestu naãrtno gradil : tovarne na obrobju, velike hotele, velike in male vile, vse to povezano s skrbno premi ljeno Ïelezni ko in tramvajsko mreïo. To naj bi kar najveã ljudem omogoãilo, da bi si lahko privo ãili poãitni ke uïitke. Slog liberty Giuseppe Sommaruga pripada skupini arhitektov, ki je razvila izrazito moderen slog, imenovan liberty. V svojih delih so tradicionalne prvine zdruïevali z novimi tehnologijami. Kipar in inïenir Giovanni Chini je, denimo, izna el umetni kamen in ga uporabljal za ornamente, okrasje, dimnike, vratne in okenske okvirje, pokrita preddverja, skratka za vse, kar so prej izdelovali iz marmorja ali kamna. To je omogoãalo cenej o zidavo. Gradili pa so tudi s starimi materiali, kot sta opeka ali domaãi kamen. Slog liberty ni zajel samo arhitekture, temveã tudi uporabne umetnosti. Vse dotlej so bili predmeti za vsakdanjo rabo anonimni in skromne vrednosti, liberty pa je zdruïil uporabno in prijetno in dal tem predmetom elegantne in prefinjene oblike. Vodilno vlogo pri tem je imela Tovarna italijanske keramike iz Lavena. DruÏba Molino Marzoli Massari v Bustu Ariziu V provinci Varese poteka vrsta naãrtov za spremembo namembnosti industrijskih stavb. Odliãen primer take prenove so Ïitni mlini, ki jih je v Bustu Ariziu postavil arhitekt Silvio Gambini. Med letoma 906 in 97 se je ta velika tovarna za pridobivanje moke Ïelela uveljavljati tudi s podobo svoje druïbe, ki naj bi jo ustvarjala kakovostna arhitektura. V estedesetih letih se je druïba decentralizirala in polagoma opu ãala svoje dejavnosti v Gambinijevih mlinih, dokler jih ni povsem opustila. Mestna uprava, ki se zaveda vrednosti te, v slogu libertyzgra jene industrijske dedi ãine, je zato izdelala naãrt za oïivljanje, ovrednotenje in restavriranje poslopij za potrebe novega kompleksa, imenovanega Technocity, ki je bil odprt l. 00. Varese : nel cuore della regione turistica Varese è una delle undici province della Lombardia, una regione nel nord dell Italia. In questa ricca regione, l industria (metallurgica, tessile e chimica) si mescola ad un intensa agricoltura produttiva. La città è situata ai piedi delle Alpi, tra il lago Maggiore e il lago di Como. A nord, le montagne del Campo dei Fiori circondano la città. Questo straordinario paesaggio naturale favorì il turismo e attirò una popolazione agiata, costituita dall antica nobiltà e dalla nuova borghesia. I complessi alberghieri e le ville maestose disseminate nel paesaggio sono stati costruiti con uno stile uniforme. Una classe media dinamica e proiettata verso il futuro realizza dei progetti edilizi nella città. Le ferrovie e le reti tranviarie permisero la costruzione di industrie alla periferia della città, oltrechè grandi hotel, piccole e grandi ville. Tutte queste iniziative hanno l obiettivo di promuovere e rendere più accessibili le bellezze naturali del territorio ad un numero maggiore di persone. Lo stile liberty Giuseppe Sommaruga fece parte di un gruppo di architetti che adottarono uno stile moderno chiamato Il liberty. Allo stesso tempo questo stile utilizza contemporaneamente elementi tradizionali e nuove tecnologie. Così l artista Giovanni Chini, scultore e ingegnere, inventò la pietra artificiale e l utilizzò per ornamenti, decorazioni, camini, porte e serramenti di finestre, che un tempo erano fatti in marmo o pietra. L uso di questi materiali fece sì che i costi di produzione diminuissero.ciò nonostante gli architetti non rinnegarono i materiali tradizionali, la pietra locale e i mattoni. Parallelamente all architettura, lo stile liberty si focalizzò sulle arti decorative. Fino a quel momento gli oggetti d uso comune erano abbastanza anonimi e di mediocre qualità, tuttavia lo stile liberty li cambiò portando una nuova eleganza e rifinitura al disegno. Il principale produttore di ceramiche italiane era a Laveno. La società Molini Marzoli Massari a Busto Arsizio Il territorio della provincia di Varese presenta una quantità di edifici industriali recuperati. A Busto Arsizio l edificio dei Molini Marzoli Massari, progettato dall architetto Silvio Gambini, è un eccellente esempio di adeguamento ad una nuova funzione. Tra il 906 e il 97, la fabbrica unì la produzione di farina all immagine di qualità, anche grazie alla ricercatezza del progetto architettonico. Nei successivi sessanta anni, la società decentralizzò e progressivamente rallentò le attività dei mulini Gambini, fino al loro totale abbandono. Nell anno 000 le autorità locali, sensibili e coscienti dell eccezionale valore dello stile liberty, progettarono la ristrutturazione dell edificio in un nuovo complesso denominato Tecnocity che si inaugurò nel 00. Giuseppe Sommaruga, Grand Hotel Campo dei Fiori, Pogled na Campo dei Fiori s kompleksom Grand Hotela Alfred and Richard Bihl, Poretti s Brewery, detail of a decorative frieze, & 5 Giuseppe Sommaruga, Grand Hotel Campo dei Fiori, 908-9, vhod, detajl OÏivljanje/Revitalizacija nekega poslopja Ko je neko poslopje zapu ãeno, pogosto izgubi tudi razlog za svoj obstoj in uporabnost. Dostikrat pa mu najdejo novo funkcijo, ga torej oïivijo. In prav to oznaãuje izraz oïivljanje/revitalizacija. Z njo Ïe dvajset let zapu ãenim ali slabo izkori ãenim obmoãjem ali objektom pomagamo, da se prerodijo. Na primer, nekdanjo tovarno je mogoãe spremeniti v pisarne, tako kot lahko zasebna hi a postane hi a muzej. V provinci Varese ãudoviti Grand hotel Campo dei Fiori, ki stoji v zavetju gora na 00 m vi ine in je Ïe dolga leta zapu ãen, ãaka na nastanek kakega novega projekta, ki bi mu povrnil nekdanji sijaj.

15 5 Wien, Österreich 5 Politiãne in gospodarske okoli ãinesecesijsko gibanje Gospodarsko Ïivljenje na Dunaju je bilo ravno tako Ïivahno kot v drugih evropskih prestolnicah tistega ãasa. KroÏni bulvar, Ring, ki je bil zgrajen na mestu nekdanjega obzidja, je dal Dunaju podobo evropske prestolnice. Hkrati je mnoïiãno priseljevanje v mesto povzroãilo prenaseljenost in pomanjkanje stanovanj. Prepad med druïbenimi sloji se je poglabljal : del prebivalstva je postajal vse revnej i, me ãanstvo pa je postalo prevladujoãi razred. V zadnjih letih 9. st. je devetnajsterica mladih umetnikov slikarjev, oblikovalcev, kiparjev in arhitektov - sklenila ustvariti nekaj resniãno novega. Gustave Klimt, Koloman Moser, Joseph Hoffmann, Joseph-Marie Olbrich so se uprli konservativnemu okusu naroãnikov. Umetnost naj bi bila nova, drugaãna in moderna. Svoj navdih so iskali in odkrivali v naravi, mitih, umetnosti tujih kultur, ljudski umetnosti in delih kolegov v drugih evropskih mestih. Zato so ustanovili svoje dru tvo, imenovano Secesija (Secession). To je tudi ime dunajske razliãice mednarodnega gibanja nove umetnosti. Paviljon Secesija Za razstave secesijskega gibanja je arhitekt Joseph- Marie Olbrich l. 898 zasnoval revolucionarno stavbo : paviljon Secesijo. Stavba na videz po obliki ne ustreza svojemu namenu. Sestavlja jo blok ble ãeãe bele barve, ki ga krona pozlaãena kupola. Ker je tako rekoã brez oken, spominja na mavzolej. Stavba sestoji iz vhodnega prostora, prostora za pisarne in velike pravokotne razstavne dvorane ; ta je v celoti prekrita s stekleno streho (skrito za kupolo), tako da jo obliva dnevna svetloba. Okrasje se navdihuje predvsem pri motivih iz rastlinskega in Ïivalskega sveta. Lovorikovec je videti, kot bi plezal po stenah : njegove veje z brsteãimi listi se vzpenjajo obakraj vrat ; drevo sega v kupolo, prekrito z zlatimi lovorovimi listi. Z obeh strani vhodnih vrat se spu ãata ku ãarja, majceni Ïelvi nosita monumentalni vazi ob stopnicah, nad vrati pa v obiskovalca strmijo tri Meduzine glave s kaãami namesto las, ki predstavljajo arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo. Prihodnost Secesije Najsijajnej e obdobje Secesije se je konãalo l. 905, ko je skupina umetnikov pod Klimtovim vodstvom zapustila gibanje. Ampak tako stavba kakor dru tvo sta se ohranila. V letih 95 do 97 so paviljon uporabljali kot bolni nico. Med drugo svetovno vojno je bil po kodovan, po l. 95 pa restavriran, in odtlej ga spet zaseda dru tvo umetnikov Secesije in v njem prirejajo razstave. Danes spada stavba med razgla ene spomenike. Die Wiener Secession Ebenso wie andere europäische Hauptstädte erlebte auch Wien zu jener Zeit eine Periode des wirtschaftlichen Aufschwungs. Durch die Erbauung der Ringstraße war Wien tatsächlich zu einer europäischen Großstadt geworden. Der massive Zustrom von Menschen aus anderen Regionen bedeutete jedoch für die Stadt eine Vielzahl von Problemen, zu denen nicht zuletzt eine große Wohnungsnot zählte. Immer deutlicher zeichnete sich in der Gesellschaft die Kluft zwischen arm und reich ab : die Armen wurden immer ärmer, während das Bürgertum seine Vormachtstellung ausbauen konnte. Ende des 9. Jahrhunderts fanden neunzehn junge Künstler Maler, Bildhauer, Grafiker und Architekten dass es an der Zeit wäre, etwas wirklich Neues zu schaffen. Gustav Klimt, Koloman Moser, Joseph Hoffmann und Joseph Maria Olbrich sie alle hatten genug vom konservativen Geschmack ihrer Auftraggeber. Für sie musste die Kunst vor allem neu, anders und modern sein. Die Künstler suchten und fanden ihre Inspiration in der Natur, in der Welt der Mythen, der Kunst fremder Länder, in der Volkskunst und in den Arbeiten junger Kollegen in den anderen europäischen Hauptstädten. So gründeten sie ihren eigenen Verein, die Secession, die zur Wiener Variante des internationalen Art Nouveau wurde. Der Pavillon der Secession Für die Ausstellungen der Secession schuf der Architekt Olbrich 898 einen Bau wie man ihn zuvor noch nie gesehen hatte : das Gebäude der Secession. Von der Form des Gebäudes lässt sich nicht unbedingt auf seine Funktion schließen. Ein einziger weißer Block von einer goldenen Kuppel gekrönt, fast fensterlos, mutet es eher wie ein Mausoleum an. Der Bau ist unterteilt in einen Eingangsbereich, eine Verwaltungsebene (direkt unter der Kuppel) und einen großen rechteckigen Raum, welcher zunächst als Ausstellungsraum diente. Das Dach in diesem letzten Raum (hinter der Kuppel) bestand zur Gänze aus Glas und machte sich den Einfall von natürlichem Tageslicht zunutze. Die schmückenden Elemente sind durchwegs der Pflanzen- und Tierwelt entnommen. Die Fassade ziert ein emporstrebender Lorbeerbaum, dessen Äste sich beiderseits der Eingangstüren empor ranken und dessen Krone aus goldenen Lorbeerblättern besteht. Zwei Echsen schlängeln sich die Eingangstüren herab und kleine Schildkröten tragen die monumentalen Vasen am Stiegenabsatz. Oberhalb der Türen befinden sich drei Köpfe der Medusa (eine weiblichen Figur aus der griechischen Mythologie, deren Haare aus Schlangen bestehen). Sie verkörpern Architektur, Bild-hauerei und Malerei und heißen den Besucher willkommen. Die Zukunft der Secession Der Höhenflug der Wiener Secession endete 905 als die Gruppe um Klimt die Bewegung verließ. Das Gebäude und die Künstlervereinigung jedoch blieben bestehen. Zwischen 95 und 97 diente der Pavillon als Spital. Nach schweren Kriegsschäden wurde das Gebäude nach 95 wiederhergestellt und von der Vereinigung bildender KünstlerInnen Secession zur Präsentation von Ausstellungen wieder bezogen. Es steht heute unter Denkmalschutz. Josef Maria Olbrich, plakat za. razstavo Secesije l. 898 Josef Maria Olbrich, razstavni paviljon Secesija, pobarvan rdece po zamisliumetnika Markusa Geigerja, 998 Josef Maria Olbrich, razstavni paviljon Secesija, , detajl Josef Maria Olbrich, razstavni paviljon Secesija, , detajl 5 Josef Maria Olbrich, razstavni paviljon Secesija, , detajl Predstavitev restavratorskih obrti (uporabne umetnosti) Pri restavriranju izdelka uporabne umetnosti je pogosto treba ravnati kot detektiv. âe je po kodovan kos blaga ali usnja, del nakita ipd., mora restavrator predvsem ugotoviti, kako so bili izdelani, preveriti, ali uporabljeni material, npr. redke vrste eksotiãnega lesa ali izginuli dragulji, sploh e obstaja. Zaradi tega se mora obdati z mreïo strokovnjakov, ki mu pomagajo, denimo, poiskati pravo kovinsko zlitino ali ugotoviti izvirni odtenek barve, ki je zbledela zaradi svetlobe. V tevilnih dunajskih muzejih, ki hranijo zelo lepe zbirke izdelkov uporabnih umetnosti, sodelujejo pri njihovem restavriranju muzejski in zunanji obrtniki restavratorji, srokovnjaki, znanstveniki in proizvajalci.

16 Raktiãne informacije Potujoãa razstava : Nova umetnost vizije in resniãnost Publikacije MreÏe za novo umetnost (Art Nouveau Network) With the support of the Culture 000 Programme of the European Union / Avec le soutien du Programme Culture 000 de l Union européenne In collaboration with the European Route of Modernism / En collaboration avec la Route européenne du Modernisme With the participation of / Avec la participation de Dedi ãina nove umetnosti, kot jo dojemamo danes, je sad tevilnih okoli ãin. Ob velikih stvaritvah arhitekture ali uporabnih umetnosti iz tega ãasa, za katere danes skrbijo mesta in muzeji, je nastala tudi mnoïica projektov, ki niso bili nikoli uresniãeni, del dedi ãine je bil uniãena, pozabljenih je vrsta stavb in nekatere med njimi imajo zdaj tudi ãisto drugaãno namembnost. Prav tem neobdelanim temam je posveãena na a razstava. Razstava bo obiskala naslednja mesta Terassa.5.00 >.6.00 Bruselj >.0.00 Varese >..00 Barcelona > Nancy..00 > Glasgow..00 >..005 Ålesund > Helsinki > R ga > Dunaj > Budimpe ta > Ljubljana > Avignon..006 > Program spremljajoãih dejavnosti za predstavitev nove umetnosti v Ljubljani Majski tudijski dnevi : Spoznavajmo novo umetnost (maj 00 in maj 00) Vsako mesto, vãlanjeno v mreïo, bo posvetilo mesec dni spoznavanju nove umetnosti in zbujanju zanimanja zanjo med osnovno- in srednje olsko mladino z razliãnimi specializiranimi prireditvami in akcijami : publikacijami, delavnicami, vodenimi obiski po mestu in muzejih itd. Nova umetnost v Evropi danes. Ocena stanja 000 Delo, ki ga ilustrirajo e neobjav ljene fotografije, kritiãno razãlenjuje stanje dedi ãine nove umetnosti v mestih, vãlanjenih v mreïo, in daje niz priporoãil za izbolj anje politike varstva in vrednotenja te dedi ãine v Evropi. Knjiga je bila objavljena v angle ãini in franco ãini. Zbornik prispevkov s posvetovanja Art Nouveau in progress ( Nova umetnost v osnutkih), Dunaj, oktober 00 V zborniku so objavljeni vsi referati s posvetovanja, na katerem je vsako partnersko mesto v MreÏi Art Nouveau predstavilo nikoli realizirane projekte oziroma pozabljene ali uniãene spomenike. Besedila so natisnjena dvojeziãno, v angle ãini in franco ãini. Katalog razstave Nova umetnost v osnutkih 00 Katalog, ki spremlja razstavo, predstavlja tudije o nekaterih razstavljenih projektih. Besedila so objavljena dvojeziãno, v angle ãini in franco ãini. Za mlade obiskovalce smo izdelali knjiïico v obliki plakata, ki prikazuje najbolj igrive predmete na razstavi. âasopis Nova umetnost 00, 00 âasnik, namenjen srednje olcem med 5. in 8. letom, pregledno prikazuje okoli ãine nastanka evropske nove umetnosti, njene znaãilnosti ter umetnike in njihova dela v razliãnih partnerskih mestih. âasopis je na voljo dijakom v maju, tudijskem mesecu nove umetnosti. Vodnik za otroke 00 Razliãne igre in vaje vabijo osnovno olce na potovanje kriïem Evrope, na katerem bodo spoznavali dedi ãino nove umetnosti v vseh partnerskih mestih. Ta vodnik bomo razdeljevali v maju, tudijskem mesecu nove umetnosti. publication s coordination / coordination de la publication : Céline L Huillier et Nathalie Vergès, Nancy coordination office / bureau de coordination : Réseau Art Nouveau Network André Burstin, Emma Firmin et Elisabeth Horth, Bruxelles graphic design and making off / conception graphique et réalisation : Ithaque design graphique, Nancy Copyright Wien : Wien Museum Media Wien, & 5 Kulturabteilungder Stadt Wien