Mangoroo e anela ka ga mathata, rnangoroo

Similar documents
GRADE 10 SETSWANA PUOTLALELETSO YA BOBEDI PAMPIRI YA BORARO 4. NATIONAL SENIOR CERTIFICATE EXAMINATION MADUO: 80. NAKO: 3 diura

Buka ya ka ya Tirogae (2)

The$Management$of$Spinal$Pain$without$ Serious$Pathology$or$Neurological$Deficits$

baanelwa ba diteng; baanelwa ba thulaganyo; baanelwa ba ba sa itekanelang; le baanelwa ba ba itekanetseng.

tse di rileng tse di tshwanetseng go gakologelwa fa re uma mmidi.

THOTLOETSO. Dulang. 2 Ke itumetse tshokologong eno go ema fano gape, mme fa. 3 Jalo, fela ke batla go bua sena, motlhang ke fitlhang kwa

NATIONAL SENIOR CERTIFICATE MOPHATO 12

Kereke Le Seemo Sa Yone

MADU A A PHUNYEGILENG

MADU A A PHUNYEGILENG

O rata LovCash thata. YBB e tlhagisa Motseleganyi wa Ngwaga. Patlisiso e e tlhomologile ya HIV go thusa bomme le bana

Bolemirui ba mofuta mongwe le mongwe. Nako e gorogile go tlhoma MOLEMIRUI WA NGWAGA. Bala Moteng: DIPHALANE Lekwalo la Grain SA la balemipotlana

Bakaulengwe, go molemo go

UNIVERSITY OF CAMBRIDGE INTERNATIONAL EXAMINATIONS General Certificate of Education Ordinary Level

PEGELO YA PHOLISI YA BOSETŠHABA YA KHARIKHULAMO LE TLHATLHOBO MEPHATO R-3

UNIVERSITY OF CAMBRIDGE INTERNATIONAL EXAMINATIONS General Certificate of Education Ordinary Level

Boitsholo jo bo itshekileng 01203_763_Chastity.indd 1 4/18/13 9:52 AM

thuto Lefapha la Thuto REPHABOLIKI YA AFERIKA BORWA Pegelo ya Kharikhulamo ya Bosetπhaba Kereiti (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretso) DIPUO

PUSO YA DIKGAOLO MO BOTSWANA BUKANA YA LENANEO LA BONG

Bukana e e dirilwe ka thotoetso ya batho ba lefatshe la America ka lenaneo la Presidents Emergency Plan for Aids Relief (PEPFAR) le U.

Boleo kgatlhano le Modimo

KGATISO 8 No 6 Diphalane Lekwalodikgang la Badirammogo ba YBB Madiba Mop Manie

YBB e fentse sekgele gatlhano jaanong Badirammogo

Government Gazette Staatskoerant

Cambridge International Examinations Cambridge Ordinary Level

Alumni. Awards/Toekennings

LEFAPHA LA TEMOTHUO, JALO YA DIKGWA LE BODIRELATLHAPI REPHABOLIKI YA AFORIKABORWA

NATIONAL SENIOR CERTIFICATE KREITI YA 12

NWU JUNIE Gesels saam op. Johnson-broers besoek Fakulteit. RSG gesels met dr Mandie Uys. Partners in Education

Ge mofetoledi (1987: vii) a bolela ka ga puku yeo ya Kristeva, ore:

UNIVERSITY OF SWAZILAND FINAL EXAMINATION PAPER- MAY 2012 SECOND LANGUAGE (SOUTHERN SOTHO) 1. ANSWER ALL THE QUESTIONS.

KEREITI 12 LOETSE 2012 SESOTHO PUO YA LAPENG PAMPIRI YA 2

Lesson Plans Gr. 1 Term 3 Sesotho

KERNKONSEPTE / KEY CONCEPTS/ KAKANYOKGOLO

ENNIAH MATEMANE LEKGANYANE

Bana beso ho phatlalla le lefatshe

SESOTHO HOME LANGUAGE LESSON PLAN EXEMPLARS GRADE 3 TERM

Boko le boitshwaro. The brain and the behaviour Sesotho B&W

Moapostola wa Bophelo. 16 Phupjane Hlakola Novena Prayer

Tataiso ya Melao ya Boitshwaro. Melao ya Boitshwaro. Matla a ho etsa kgwebo hantle

LETSHWAO LA SEBATA 1. Letshwao La Sebata

Kanegelo ya Nimirode: Re lebelela diphihlelelo tša gagwe ka lefsa

E.K.K. MATLALA: MONGWADI WA DITAODIŠO TŠA MATHOMO TŠA SEPEDI

Melao ya Motheo ya Kgwebo ya Kopanelo ya Nestlé

DIKHOMIKI Sesotho TSE KOPANYANG DITJHABA Bahale ba Diphetoho

HLOMAMISO 1 HLOMAMISO

Moena Neville, le Moena Capps, le Moena Collins, le basebeletsi MOSEBETSI O TSWILENG MATSOHO 1

*16 22 Phato SABATHA MOTŠEARE OA MANTSIBOEA. Deut. 32:4; Ps. 28:1; Johanne 17; Johanne 15:1 5; Matt. 7:1 5; Matt. 5:23, 24; 18:15 18.

THUTO TSA SEKOLO SASABATA. Bophelo ba Abrahama

AFRICA BAKENG SA maafrika A LENG MONA MMOHO LE A LENG. THEHA DIKAMANO TSA SEJHABA SA maafrika BOEMONG BA

The House rose to observe a moment of silence in honour of the late Makhaketla Leipa

Setho se Ratehang sa Bohlokwa PHETOHELO HO MOKGATLO WA KGWEBO O TSAMAISWANG KE SEHLOPHA SA BATHO WA MANTLHA (PRIMARY CO-OPERATIVE)

Drive your imagination. Happy birthday, Nal'ibali! Mahlohonolo a Letsatsi la Tswalo, Nal'ibali! Read with me. Every day. Bala le nna. Kamehla.

Published by Nalane ka Fezekile Futhwa PO Box 1452 Alberton 1450

Letsatsi la Kotulo la selemo le selemo la. Ntshetsopele ya Molemi e kgahla NAMPO. Bala Ka Hare: PHUPU 2014

PULA IMVULA. Jwalo ka ha ho etsahala bophelong ba. Sekgahla sa mycotoxin bophelong ba diphoofolo. Bala ka hare: Phato 2017

Mmampodi twantshong ya mahola. Bala Ka Hare: MPHALANE Koranta ya Grain SA ya bahlahisi ba ntseng ba hola

Academic Achievers Awards 2016

@ NWU Inspireer tot innovasie

41/2/9 Student Affairs Programs and Services General Correspondence, Box 1:

Academic Achievers Awards. Toekennings vir Akademiese Presteerders Difoka tša Thuto tša Bao ba Atlegilego

TO IMPROVE LIVESTOCK BOREHOLE DATABASE IN KGALAGADI DISTRICT COMMUNAL GRAZING AREA

Feesprogram / Festival Programme

L A S COLINA S PL A Z A

Provincial Gazette Provinsiale Koerant Gazete ya Xifundzankulu Kuranta ya Profense Gazethe ya Vundu

Moms are models! Bomma ke mehlala! Drive your imagination. Story Power. Bring it home. Tliša maatla a kanegelo ka gae.

Yarmouth County Registry of Deeds

koranta eabasebetsi april 1974

VISIE, WAARDES EN MISSIE

AIDS. HELPLINE I oaoo I. We all have the power to prevent AIDS. Prevention is the cure

Visie, Waardes en Missie

6. Temo ea lifate tsa litholoana

SSB/TRP/MDM 2009(54) Peer reviewed and revised

BOARD OF COUNTY COMMISSIONERS AGENDA ITEM SUMMARY PLACEMENT: CONSENT PRESET: TITLE: ACCEPTANCE OF A DRAINAGE EASEMENT FROM CASA PISCES, LLC (CASA)

JAARVERSLAG 2013 Omslag_vir litho_finaal_5 Aug_converted.indd /08/05 10:40:00 AM

ba habo, a tšelela a nyala moetsalibe, mosebeletsi oa lisèto, a rapela melingoana. A nyala Jesebele. Me e se molumeli.

FOR SALE EXQUISITE FAMILY HOME. Bracken House, Cosher, Kilmuckridge, Co Wexford

Die afgelope tyd was baie moeilik

3. Los Angeles County Department of Public Works Attn: Gail Farber, Director of Public Works 900 South Fremont Avenue Alhambra, CA

Government Gazette Staatskoerant

HPFA !"#$%&'!()*+ ,-./012'34'#1554'6/771.04

Selling price Verkoopprys: R2,50 Other countries Buitelands: R3,25 PRETORIA, 1 0 SEPTEMBER 1998 NOTICE 2275 OF 1998 GAUTENG PROVINCIAL LEGISLATURE

Koleke Ōlelo Hawai i o Ka Haka Ula O Ke elikōlani NĀ HA AWINA KĀLĀ HELE KULANUI, LĀ PALENA PAU: 15 Apelila 2016

This text was narrated by Stephen Theseira ( ), Praya Lane, Malacca, 1981.

Selling price Verkoopprys: R2,50 Other countries Buitelands: R3,25 PRETORIA, 28 SEPTEMBER 1998 GENERAL NOTICE NOTICE 2496 OF 1998

BOARD OF COUNTY COMMISSIONERS AGENDA ITEM SUMMARY

Gallatin County / Big Sky Affordable Housing

Consideration of a Redevelopment Area Designation for the Study Area

UNIVERSITY CITY ENTERTAINMENT DISTRICT

61 Knowling Mead, Tenby OFFERS IN REGION OF 170,000

Appendix C Legal Description and Property Ownership

Expression 889. Manual. Stitches. Sewing Machine. + On/off switch + 4 step button hole + Stitch width control. Bukanayaditaelo Ibhukwa Lemiyalelo

DOWNTOWN RETAIL SPACE AVAILABLE FOR LEASE

Gedurende die hersiening van die Institusionele

V.1litnj I. Prepared by: Robert G. Guzaldo & Associates, Ltd North Northwest Highway Suite 300 Chicago, Illinois 60631

Recommended District Council Constituency Areas

2507 BLADENSBURG ROAD NORTHEAST

Learn Penang Hokkien Street Names

Delia Memorial School (Hip Wo) Guidance notes on filling Student s Particulars Record

S.F. Express Circle K Convenience Store Self-pickup Service Service Coverage: Kowloon

Transcription:

KGlOID 4 4. 0 :oolt.nedi K> 00 MAin:M> 4. 1 MA'I'SEN) Mangoroo ke maitibolo a ga Mmileng, M.T. roo bokwalapading ba gagwe. E phasaladitswe la ntlha ka ngwaga wa 1975. Ke roofuta roongwe wa dikwalo tsa porosa jaaka sethalo sa karolog-anyetso ya dikwalo roo kgaolong ya bobedi se kaya. E kwaclilwe jaana e kwalelwa bagolo le bana go itseela roolaetsa roo go yona. Go atametsa padi e, go bao ba iseng ba e latlhele bofofu, go tla neelwa ka bokhutshwane kgankgolo ka ga yona. Mangoroo e anela ka ga mathata, rnangoroo kana ona maswabi ao batsacli ba ka a lerelwang ke bana ba bona segolo banajngwana yo o rategang thata roo lelapeng. se, se senolwa ke Selepe le Motshedise ka ngwana wa bona 'Ihuso, yo ba mmoneng roorago ga dilelo, clitshotlego le go rnekamekana le mathata ba roo tlhoka. Fa a tsalwa, ba ipolelela fa mathata a bona a fedile mme ba bone yo o tla ba thusang jaaka ba sa bolo go eletsa. Maswabi ke gore ena ngwana yo ba neng ba gopola fa a tlile go ba phimola dikeledi, a tla ba itumedisa nrrne ba ikhutsa go tlhola ba sotlilwe ke batho, o ba tlisetsa se se fapaaneng le seo ba neng ba se solofetse. 'Ihuso o ba sulafatsa dipelo, o ba ngamola tlhogo, o ba tlisetsa dilelo, o ba phatlalaletsa lehurno leba le diretseng ka' bothata. o ba tsenya ka lebitla ka ntlha ya go ba sotla roo rooweng. Go gapa tiro e bonolo, mo kgaolong ya boraro go neetswe diteori tse di farologaneng ka ga baanelwa le teori ya boanedi mo dipading. Se se botlhokwa ka tiro eke C:JO senola rookgwa o rookwadi a tshwantshitseng baanelwa ba gagwe ka teng. Botso ba dit~ri tse di neetsweng tse, bo

98 tlhagisitswe ka botlalo go neela tiro e maragogo le boemo bo e ka ikaegang ka bona. Ka teori e e neetsweng go tla sekasekwa fela baanelwa ba Mangomo le rnokgwa o rnokwadi rre Mrnileng a ba tlhagisitseng ka ona. Se, se tla dirwa go lemogwa fa baanelwa ba sa ikemele le go iphetsa ba le bc:>si go atlegisa padi nnne ba ikaegile ka diteng le diponagalo tse dingwe go bopa setlhangwa se se kornota. Tshekatsheko e, e tla dirwa le go gapiwa ka molebc:> wa Bolebapopego jaaka boanedi e le nngwe ya mekhutlolo ya padi go atlegisa sebc:>pego se se komota, se se kgodisang le go amogelesega. 4. 2 TI:Hl!GIOO YA :EDANEDI MJ 00 ~ Boanedi rno go Mangomo bo tla latelwa go sa lejwa gore ke rnoanelwa ofe yo o botlhokwa go gaisa ba bangwe. Baanelwa ba tla lejwa ka bophara go bona gore mokwadi o ba tshwantshitse jang go tshwanela batho ba rnadi le nama. Ba tla inolwa ka tatelano go ya ka seabe sa rona rno katolosong ya di tiragalo go utlwatsa seo rnokwadi a lekang go se tlhagisa. Thuso o tla tlhagisiwa jaaka lobadi lwa rnolelo mo sefatlhegong gonne ditiro tsotlhe di dikologa ena nnne a ka tsewa jaaka rnoanelwamogolo. 4.2.1 'lhuso Mmuisi a ka ithuta le go itse Thuso e le rnorwa Selepe le Motshedise ba rnotse wa Tsokwane. 0 belegwa jaana rnorago ga sebakanyana n:rrnaagwe a tserwe rno e bile ba neng ba setse :bc:l akanya gore go na le yo o ba potileng ka fa

99 morago. 0 belegwa a le esi mo lelapeng le fa a ne a na le mogoloe wa lelapa la ntlha e bong Seitiso. 0 godisitswe mo bonnyeng a pepetlediwa ka a ne a setse a batla go nna bobeto mme rraagwe a bo kgalema ka pele., 0 sirnolola go disa a sa le monnye gonne rraagwe o ne a na le loruo lo lo thibang letsatsi mme a tlhoka mothusi. 0 simolola go disa a setse a i thutile matswakabele a mantsi a go tlhola le dikgomo nageng gonne o sale a itlhakatlhakanya le badisa ba bagolo a sa le monnye. Sebe sa phiri ke gore tsebe yona ya bo e thibane. Kwa rnadisong o tlhola a anya dipodi tsa batho, a palama diesele tsa batho e bile a thubaka bana ba ba.ngwe ka mabole. Ka ntlha ya botlhokatsebe bo, o romelwa sekolong a le dingwaga di le sornetharo le dikgwedinyana ka kwa ntle. Ka e le legwaragwara ga a tshwarel~le. Morago o ngweegela rraagwe mme o ipatlela tiro ya go dira mo ditshingwaneng. 0 felela a le kwa Benoni, teng o fitlha a iponela ' mosetsana e bong 'Ihandile, ba bo ba ratana. 0 bona tiro mo lebenkeleng la diaparo mme ka e le leferefere o itira motho, mong wa lebenkele o a mo ikanya go fi tlha a mo neela diaparo go mo rekisetsa kwa ntle. Ka phokojwe a sa latlhe moseselo e le wa gagwe, o bona a senya mong wa gagwe ka go mo neela rnadi sent le. 0 ela mong wa gagwe ka rnadi le diaparo. 0 gorosa Thandile kwa gaabo ntle le go mo ntshetsa bogadi le fa e le go letla batsadi go mmatlela sego sa metsi, selo se se leng kgatlhanong le setso sa Batswana. 0 tlhoka boikarabelo gonne o phara 'lhandile mo gae ena a bo a tlhatlhatha le naga a re o a rekisa. o tshegofadiwa ka ngwana wa mosirnane e bong Rralonao yo ka rnaswabi a belegwang go sa itsiwe kwa rraagwe a leng teng.

100 Rraagwe e bong Selepe o a tlhokofala o mo tlogela le rmnaagwe. 0 sala a tlhoka boi.j<...arabelo go feta gonne a ineeletse lebotlolo le phafana. Ba gaabo mosadi ba tla go tsaya mosadi gonne a sa nyalwa ka mokgwa wa tshwanelo. Thuso o kgarakgadiwa ke mathata mme o ineelela mosetsana wa Mafikeng e bong Boemo, koo a intshang ngwetsi e tswe e le monna. Tsotlhe tse di utlwalela rmnaagwe e bile o itseelwa ke ba rrrrnuso gonne a latlhegetswe ke tlhaloganyo. Fa Thuso a utlwela se se diragaletseng rmnaagwe, o retelelwa ke go di emela mme o tsaya botshelo ba gagwe ka go ikgatisa terena. 4.2.1.1. ~ KA Tr.HAMMAID A. Ka m::ik.wadi ( i) Ke sesenyi Mok.wadi o tlhagisa Thuso e le mosimanyana yo o senyang. 0 a senya gonne o anya dipodi tsa batho k.wa madisong, jaaka a dirile ka tsa ga Tsok.wane. ''Mo tlhogong ya gagwe go ne go tletse bosenyi." (ts.21) 0 tletse bosenyi gonne o anya dipodi ntle le tetla ya mong wa tsona. Morago ga tiro e, o tlhoka boikobo le boikotlhao. Thuso ke sesenyi., o tlhorontshitse rraagwe ka bosenyi e bile o feditse loruo lwa gaabo ka go duelela melato ya gagwe. "O ne a setse a tlwaetse gore gongwe le gongwe k.wa go senyegang teng o a amega. " (ts.24). Se, se supa fa Thuso e ne e le sesenyi tota ka e bile o senyetsa le rraag-we loruo lo a lo diretseng ka bothata.

101 ( ii) Ke lefe..."""efere Go ya ka n10kwadi 'Ihuso ke leferefere, aka tsietsa motho fa a sa mo itse. -- 0 ne a itira yo o siameng mo go Nelson e tswe go sa nna jalo. Morago o ela Nelson ka dinakana metsing gonne a mo tshabetse ka rnadi le diaparo tse o neng a tshwanetse go di rekisa. 11 E se ka ke yare a bua jalo wa utlwa a ipolela ka letsatsi lepe. A le boteng. 11 (ts. 55) Mai tsholo a gagwe, ke ona a dirileng gore Nelson a mo ikanye ntekwane ena one a itse gore o itsholelang jalo. 0 ne a itira yo o kgang khutshwane, e le fa a didirnaditse bona boferefere. (iii) Ke letagwa Mokwadi o tlhagisa 'Ihuso e se monwi nrrne e le pidisetso. Pheteletso e, e kaya fa 'Ihuso a ne a nwa go feta selekanyo. 0 nwa thata mo mmaagwe a ikutlwang a latlhegile morago ga loso lwa mogatse go bo a tlogetswe le ena. 11 'Ihuso le mogoloe ba ne ba intshitse dipidisetso. 11 (ts.64) Mmileng (1975:65) o gatelela botagwa ba ga 'Ihuso fa a ikaelela go ka goroga bosigo kwa gae fa fela a ka logetsa leleme gonne a tlhomamisa fa bo ka se fele motse otlhe. 'Ihuso o tswelela ka botagwa go fitlhela batho ba tshwenyega rome ba lorna mmaagwe tsebe gore a kgaleme. 11 fa e le I.abotlhano, mo tshokologong, o tla fitlhela segopa sa bona ka fa morago ga rnabentlele, dibotlolo di bulwa ka meno. 11 (ts.85) _

102 Se, se supa gore le fa Thuso a ne a dira, o ne a direla bojalwa e seng bana le rnosadi. Ga go makatse fa rnokwadi a rno kaya e le 1 Pidisetso 1 B. Ka baanel:wa ba l:largte Baanelwa ba ba.."'lgwe ba ne ba kaya le go bona Thuso ka rnokgwa o o latelang: ( i) Ke Seganana Selepe e bong rraagwe Thuso, o kaya rnorwae e le seganana. 0 ganana le ditaelo le melao ya ga rraagwe, o itirela boithatelo. 11 Se ile kae seganana sele. 11 (ts.48) Thuso o laetswe fa diruiwa di sa phirimelelwe kwa nageng l1'1il1e o eta a senya nako le basetsana go fitlha a goroga letsatsi le phirirnile. Fa a sena go sornola rnonnamogolo mowa ka go goroga ka diruiwa le phirirnile, monnamogolo o a ikotlhaya gonne a sa rolo go lemoga boganana 1:::JO l1'1il1e a bo diegetse. 11 E le gona o ik.watlhaelang go 1:::JO a sa rno isa kwa legaeng la diganana, le rnongwe o neng a rno loma tsebe ka ga lona rnosirnane a ise a nne phure. 11 (ts.50) Go rialo go supa fa Thuso a ne a retetse rno a neng a tshwanelw;:t ke go bo a ntshitswe ka legae go ya go ropiwa s~ le go rutwa rnolao. ( ii) Ke IIXJtho yo 0 senang :na;ola Mma.Selepe o kaya le go rona Thuso jaaka rnotho yo o se nang rnosola rno lelapeng, go tloga bosirnaneng ba gagwe. Thuso o gobadi tswe ke bathe, o

103 kwa bookelong ka jalo mmaagwe o tlhoka yo o salang a boka fa gae fa ena a ile maslino. Mosadimogolo o buisiwa ke :pelo fela gonne le fa 'Ihuso a le mo gae go tshwana fela.. "Go sa reye gore e a tle e re a le gona go nne le botoka jo bo kalo." (ts.42) 'Ihuso ke molora e le ruri, ga a na mosola o:pe gonne le dikgomo tsa gaabo di tlhatlhelwa ke ngwetsi e bong Seeng a ntse a le teng. Mma.Sele:pe o lemoga ntlha e fa a itumelela dikgomo di goroswa ke Seeng. "... Bona 'Ihuso. Melora!" (ts. 80) 'Ihuso o tlhoka mosola e tswe e le monna, ga a thuse nrrnaagwe ka se:pe. A le teng le a se teng go tshwana fela gonne ga a thibe phatlha e:pe. c. Ka m:xmelwa ka l:xje.na ( i) 0 kgana go ipcxla diplcso 'Ihuso le fa a slinolotse a le rna thai thai o kgona go ipona diphoso. Mmileng (1975:86) o mo tlhagisa a nyemile mooko ka ntlha ya ditiro tse a di dirileng mmaagwe. 0 felelwa ke maatla e bile o ipona a sa tshwanelwa ke go tshela fa a gopola tse a di dirileng mmaagwe. "Fa a mo gopola, tsa mmipa matlho. A ip6na phoso tota, e bile a bona gore ena ga a a lebaganwa ke boitshwarelo." (ts.86) Ntlha e, e tlhagelela mo :pepeneneng fa a akanya a le esi, mme a ipona e le motho yo o diphoso. Go ipona diphoso ga gagwe o go supa ka go ipolaya gonne a bona fa a sa tshwanelwa ke boitshwarelo.

----- -------------~ 104 4 2 1. 2 'I'SHWAN'ISD E E SA. 'TI.HAMAIAIANG A. Teo ya leina (i) Ieina le le naixj le bakao. I.eina le 'Ihuso, le tlhalosa ma.emo a mosimane yo a tsaletsweng mo go ona. Sele:pe le Motshedise ba. ne ba. sa bolo go ikgonara ba. le babedi, ba. imelwa ke tiro, ba. eletsa go ipona ba. na le yo o ka ba thusang. Fa ba. fiwa ngwana wa rnosimane ba. iphitlhela ba. filwe yo o tla ba. thusang, ba. filwe thuso. "A re ena o bone yo o tla mo ernang nokeng, o bone 'Jlruso." (ts.13) Ka Setswana rraagwe ngwana ga a iteele leina, fela boodinono ba. ne ba. le leletsa mogolokwane.gonne Selepe one a sa bolo go nna mogarna-a-ikotelela fa Motshedise e ne e le rnasila-a-ikgotlheletsa. Ba ne ba. sa bolo go lelela go nna le yo o tla ba. thusang nune jaanong ba. mmone. Mantswe a dilelo tsa ga Selepe a senolwa ke dipuo tsa gagwe ka nako ya fa Motshedise a ne a ile botsetse nune a setse a le esi. "Go tlhoka ngwana ruri ke moleko, ke kalapa le maupe ka mo, dihutshane le tsona di keta ka nnat" (ts.17) Se, se supa fa 'Ihuso a teilwe leina le, lena le bokao mo maemong a a tsaletsweng mo go ona. Bagolo ba. gagwe ba. ne ba. bon~ ba. filwe yo o tlileng go ba. thusa ka ba. ne ba. gopola fa leina le ya boreelelong. ( ii) Ieina fela la Sekgoa Thuso o itaya leina fa a fitlha kwa Gouteng gonne a ba.tla go utlwala jaaka mosirnane wa toropo. 0 ipitsa I.eny gonne kwa teng go ipitswa ka maina a

_j - 105 sekgoa e setig bo'ihuso. Ke leina fela 1 ga le na bokao bope le di tiro tsa gagwe 1 ga a batle go nk.ga bolegae. "Abuti I.eny!... I.eina le 1 ka a ne a le dirisa fela fa a tloletse ka fa Teransefala ka fale 1 jaanong... 11 (ts. 65) Ke leina le a le iteileng rno bo~eng ba gagwe. Mmileng (1975:65) o kaya fa leina le 1 le ne le gopotsa Thuso dinako tsa gagwe tsa bo~ 1 a sa ntse a tsamaya dikgaisano tsa kgwele ya maoto kwa Orlando. (iii) Iei.na le tewa ka :rgwana wa :maitil:x>lo Morago ga go tshegofadiwa ka ngwana 1 rnoanelwa a ka neelwa leina ka ngwana wa maitibolo. Thuso o itsiwe gape ka leina e bong rraagwe Rralonao gonne ngwana wa gagwe wa maitibolo e le Rralonao. ''Molato o rnogolo ke gore ena rraagwe Rralonao... 11 (ts. 76) I.eina le 1 le rno kaya e le rraagwe nk.ete 1 e sa tlhole e le mosimanyana :rrrrne le ena a ka roma. B_. Ip:lapoeletso Mo go leke:ng go bopa setshwantsho sa rnoanelwa Thuso 1 :rrrrnuisi a ka kopana le ltie'..kgwa e e farologal1eng e Thuso a e boeletsang gangwe le gape go mo senola jaaka motho yo o rileng. Moanelwa a ka itshenola ka ditiro tse a agang a di dira le dipuo tse a agang a di bua go itsiwe botoka ke babuisi. (a) Ka Ditiro ( i) Ke ntwa-dunela

106 Mokwadi o tlhagisa 'Ihuso e le rnatho yo o ratang ntwa. Mokwadi o mmoaboeletsa mo ntweng rnakgetlho a le mantsi rna e leng gore rna bofelong o itsege ka ntwd. I.e fa a dirile phoso 1 ga a ikobe 1 o ikaelela go rarabolola le go siamisa dilo ka rnabole. "'Ihuso e ne e le ena yo rnmotlana... Ga tsoga ntwa rna gare ga sekgwa 1 ba. le bane rna go ba. barataro ba. Tsokwane 1 rnangwe le rnangwe a ikaba. ka wa gagwe." (ts.21-22) Go supa. fa 'Ihuso a rata ntwa 1 e ne e le ena yo rnmotlana fela bogwadi ba. rna ruta gore se ba. se dirang le ena a )(a se dira. "A lwa jaaka mokoko wa rnakgerane 1 rnarwa Selepe. A sa tlhaloganye gore di lengwa jang mme a leka go dirisa :bogwaragwara ka fa o ka kgonang ka teng.. " ( ts. 22) Se 1 se supa. fa 'Ihuso a ne a sa ipelaele mme a kgona go ikaletsa ka rnasllna.ne a rna feta ka boleele le ka mmele. 'Ihuso ke ntwa-durnela. * Mokwadi o boeletsa 'Ihuso rna ntweng ka go rna letla go bogisa le go dipisa ba.simane ba. bangwe kwa rnadisong. 0 ba. gapeletsa go rna disetsa rome ba. dira j ala ka ba. ne ba. rna tshaba.. "A sirnolotse go tsarnaya a lwantsha ba.simane ba. ba.'1gwe 1 a ba. pateletsa go rna disetsa dikgorna..." (ts.24) Thuso o ne a dipisa ba.disa gonne a ne a tshepile rnabole a gagwe. 0 ne a sa ipelaele rna ntweng. I.ebole la gagwe le ne le le fa gaufi.

107 * Ntwa ya nna sej o sa rnalatsi mo go 'Ihuso. Ga a tsene mo ntweng ka phoso, o tsomana le yona kwa e leng teng. I.e fa a sentse, a le phoso, o didimatsa yo a mo senyeditseng ka mabole. "Fa tsala ya gagwe e re e a bua, a e fofela ka rnatswele. Ga thunya lorole, basimane ba teteana, ba ngapana ba bo ba gagolelana." (ts.24) Dikgomo tsa gaabo di tshwerwe ka di sentse rno rnasirnong a gaabo Nong. 0 tlolela Nong jaana, a batla gore a golole dikgomo tsa gaabo rraagwe a ise a utlwe. I.ebaka le, le ne le sa tthoke ntwa, fela ka ena e le ntwa-durnela, o lwa le go betsa Nong, go rarabolola bothata bo a iphi tlhelang a le mo go bona. * 'Ihuso o na le turnelo ya gore basirnane ba tshwanetse go fetsa kgang sesimane.. Moraga ga go gobatsa Nong, go tsoga e nngwe gape ntwa go bona gore kgagapa k.e mang. I.e fa ntwa e sirnololwa ke Nong, 'Ihuso ena o segetswe mo lefureng gonne mo bofelong ke ena kgagapa. "Ba di lema basirnane ba dinatla... 'Ihuso a mo tsosa, ya re a budulala a mo lema. phatla ka letswele a bo a rata go mo diga." (ts.27) Go supa fa ntwa mo go ena e le tiro ya ka metlha, fa a sena go lwa le Nong, ga ba ngalelane e bile botsala ba bona bo tsoga gape. Go bonala le go senogela mo pepeneneng gore ditiro tse di sa tswang go kaiwa, di tlhagisa 'Ihuso e le ntwa-durnela tota. 'Ihuso o siamisa le go aga botsala ka mabole, ga a bue thata, o kgalema ka lebole. 0 aga botsala ka lebole, o ikokoanyetsa tlotlo mo basirnanyaneng ka mabole.

108 ( ii) 0 tlhaka tsebe * Thuso o tlhagisiwa ke mokwaeli e le ngwana yo o tlhokang tsebe. Mokwaeli o rnmoaboeletsa a. mo dirisa elitiro tse di supang botlhokatsebe. A sa ntse a le monnye fela, a simolola go disa, ke fa a setse a anya dipodi le go pagama. diesele tsa bathe kwa madisong. 11 a tswa le tshirnane e nngwe ba re ba ya go anya elipodi tsa Tsokwane. 11 (ts.21) 0 itse sentle fa a dirile phose fela o ikaelela gore ena a ka se ka a sia gonne e se legatlapa. * Thuso 0 tlhoka tsebe gonne ga a rolo go kgalemiwa, a laelwa go elisa ka kelotlhoko fela ga di mo tsene. Boemong ba go elisa o palama. diesele tsa bathe, Mmileng (1975:22). Fa a nnetse go palama diesele jaana, dikgomo di tlhoka tlhokomelo mme di j ela bathe masimo. Rraagwe o ne a kgalemile e bile a lapile gonne Thuso o ne a tswelela ka l::x>tlhokatsebe, go sena phetogo epe. 11 Selepe o ne a bedi tse e bile a katsi tse magetla, mme mosimane a ipeetse go nna tala jaaka phure ya dinawa tsa letsatsi. 11 (ts. 24) Rraagwe 0 ne a lekile go mo kal::x>lola ditsebe mme go ntse go tshwana fela. Go ya ka mokwadi Mmileng (1985:24), Selepe one a bona goree rile boemong ba go phimolwa dikeledi ka Thuso, ga gaisiwa ke fa aka gasiwa ka sebabetsane mo matlhong. Se, se supa fa Thuso a ne a sa utlwe.

-~--- ---------~-------~----- ~----~------- 109 * Thuso ga a kgone go iphapha mo ditirong tsa botlhokatsebe. Ga a reetse di taelo tsa ga rraagwe, le fa a neetswe molao o o tlola a ntse a o itse. "Nnyaa, ga ke boife, monnamogolo ga a rate dipi tse tsa gagwe di phirimelelwa nageng; ke tla tla go go h:ma beke e e tlang." (ts.45) Go ntse go le jalo, o goroga kwa gae ka lotlatlana, a ntse a itse gore o utlwisa rraagwe botlhoko fa a dira jalo. Se, se supa botlhokatsebe gonne le fa a rakana le rraagwe a ile go mo tlhola, o itira yo o sa mo le:t1lclg"eng, maikaelelo e le gore a fitlhe a di otlolole ka pele rome rraagwe a fitlhele a seyo. Ditiro tse, di senola Thuso ntle le pelaelo gore ke motho yo o sa utlweng. 0 a kgalemiwa fela ga a tseye tsia ka gope. 0 boaboeletsa mokgwa o le mongwe o mo bofelong o mo neelang mokgwa wa botho o o rileng, o aka itsiweng ka ona jaaka go tlhoka tsebe. (iii) 0 tlboka lx>ikarabelo * Thuso o bona tiro mo go Nelson morago ga go kgarakgatsega sebaka a sa bone tiro. Nelson, e bong mothapi wa gagwe o rnrnona e le ena yo o ikanyegang mo badireding ba gagwe botlhe rome o mo neela diaparo go mo rekisetsa. Ka a se na boikarabelo, o bona a senya Nelson fa a mo neela madi ka tlhomamo, o ela Nelson ka dinakana metsing. "A simolola go nna a tlodisa beke a ise a gorose madi a thek.iso, a re ga di a rekwa. " (ts.56)

110 o tlhoka boikarabelo gonne o ne a neetswe tiro e ntle e, gonne mothapi wa gagwe a mo tshepa jaanong o senya dilo ka go bona fa Nelson a tladitse. 0 akanya jaaka motho a se na boikarabelo gonne o bona go neela mothapi madi otlhe e le go isa metsi lewatleng. * 'Ihuso o tlhoka boikarabelo ba roonna tota gonne o gorosa mosadi mo gae e se ka mokgwa wa setso. o dira jaana a se na mabaka a kgantshitse bogale le go itshwantshanya le batho ba bangwe bao a sa itseng mabaka a bona. 11 Ya re b:i nrrnotsa ka ga 'Ihandile a o roka. Fa ba ntse ba roo latedisa a bua a gasakanya mabogo; a re l:::lomc:x::foloe le bosepheren~hane ba gorositse fela nune ga se ka ga twe sepe. 11 (ts. 58) Tiro e, e supa go tlhoka boikarabelo gonne o dira selo se a sa kgoneng go ikemela mo go sona ga e se go galefa fela. 0 iteba.tsa gore ere fa a inama, a bo a ikantse roosese wa roorago. * Morago ga go gorosa roosadi ka rookgwa o a dirileng ka ona, o mo phara fela foo, o mo tlcx;rela le bagolo ba gagwe. Ga a mo tlhokomele e bile o ikela le naga a ipata ka go re o a rekisa. Go supa fa a tlhoka boikarabelo, le ngwana wa gagwe wa mai tibolo o belegwa a seyo. 11 Kgwedi ya feta a ntse a ile, mfikwana, wa ba wa gorcx;ra. 11 (ts.59) 0 ya le naga jaana 'Ihandile a sa bolo go roo itokela gore a nne ka kitso nune go sa mo tsene. I.e fa ngwana a belegwe a seyo ga a supe go swaba ka

gope. 0 tla go goroga mo gae rnariga a a latelang go setse go itlhol:ogilwe, e bile go ne go setswe go belaelwa gore o soboanetse rno nageng. *Go tlhoka boikarabelo ga ga Thuso, gq. dira gore a latlhe :mmaagwe morago ga loso lwa ga rraagwe. 0 ya go intsha ngwetsi kwa gaabo Boemo kwa Mafikeng. Mmaagwe o sala a imelega go fitlha boboko bo lapa a bo a ' itseelwa ke ba mmuso. Thuso o tlhokile go itshupa mo go mmaagwe :mme fa a utlwa rnatlhotlhapelo ka ga mmaagwe o bona botoka e le go ipolaya. Se, ke tshupo e e mo pepeneneng ya go tlhoka boikarabelo, o i tlhol:oga go na le gore a loge leano le le ka tokafatsang ma.emo. "... a setse a pegile sefuba mo god.imo ga lebota... Ga bo go se leano le le ka logwang. Bogod.imo jo bo kalo! Le gona boboko ga bo rate go tsenwa ke phefo." (ts.86} Loso lwa ga Thuso, ke lwa motho a se na boikarabelo e le tota, ke lwa moipolai yo o sa lelelweng. Thuso ga a na ma.ikatlapelo gonne o dira dilo a sa akanye, o bona fela fa molebo wa nko o felelang gona. Ga a na boikarabelo. (b) Ka D.iplo Go ya ka mokwadi Thuso ga se motho wa puo e telele. Mo rnabakeng a le mantsi go J:x:mala fa a dira ditiro tsa gagwe a didimetse, a sa bue thata. Ditiro tsa gagwe di a mmuelela. * Thuso e ne e se motho wa puo ka gonne le kwa ga Nelson o ne a itidimaditse, a itirile yo o farologaneng le ba bangwe. Mokwadi, ------ ----------------------------------------------~

------- -~--, 112 Mmileng (1975:55) o tlhalosa fa Thuso a ne a le kgang khutshwane, a bua fela fa a na le basimane ba bangwe mo rnabakeng a a rileng. Thuso e ne e se rootho yo o ipolelang. * Go gatelela l:x:>kgankhutshwane ba gagwe, le fa a sena go gorosa roosadi ka rookgwa o o makaditseng batsadi, ga a bue sepe le fa e le go ba tlhalosetsa maikaelelo a gagwe. Go ya ka Mmileng (1975:58) o kaya fa e rile ba mmcrtsa ka mosadi wa gagwe a o roka. Se, se supa gona go nna kgang khutshwane gonne le fa a tsamaya moraga ga go gorosa mosadi, o itsamaela fela, a roo tlogela le matsalaagwe, ba sa itse gore ke morwadia mang, rmne ena e kete ga go mo tshwenye. Ka jalo rookwadi o neetse go le gontsi ka tlhagiso ya ga Thuso ka go roo dirisa di tiro tseo di mo gokelelang rnekgwa e e rileng ya l:x:>tho, e a ka i tsiweng ka yona. 0 dirisi tse le baanelwa ba bangwe go l:x:>pelela le go atlegisa tlhagiso ya ga Thuso jaaka moanelwa wa madi le nama, yo o kgcx:lisang, yo babuisi ba ka inyalanyang le ena l:x:>nolo. C. Dikakoan<.JO ka ga :nnanel:wa Mokwadi o neetse go le gontsi ka tlhagiso ya Thuso jaaka e le moanelwamogolo. 0 neetse go tlaleletsa le go kokotletsa ka ga Thuso ka go neela le tshobotsi gore a itsiwe dipopego go kgontsha babuisi go ka roo tshwantshanya le batho bao ba tshelang nabo. (a) Dipcp:go Dipopego tsa ga Thuso di senolwa ke Mmileng (1975:21) ka rookgwa o o latelang: - 0 ne a le mofitsbwana ka mmala

113 - Ditsebe di le dikgolo - Nko e le kiina - Molomo l.c= ona o boitshega - Meno a le masesane - Dinao e le masakana mo memomong le go nna ma.tshwekga Ka tlhagiso e, ya popego, mmuisi o kgona go nna le setshwantsho sa ga 'Ihuso le go kgona go mo amogela jaaka motho yo o bopegileng ka mokgwa o a tlhagisiwang ka ona. Mokwadi o neela gape tshedimosetso ka ga 'Ihuso ka go mo senola mai tsholo le boena ka go mo dirisa ditiro le go mo letla go diragalelwa ke ditiragalo mmogo le go dirisa baanelwa ba bangwe go mo senola. Tsotlhe tse, mokwadi o di tlhag1sa go kgontsha ba.buisi go ipopela setshwantsho se se rileng ka moanelwa Thuso. Ka go rialo, dipharologantsho tse Thuso a di senola:ng fa e sa le mosimane di mo supile e le motho wa rnekgwa e e latela:ng: -- Ke sesenyi - Ke leferefere - 0 rata ntwa - Ke segananajo tlhoka tsebe ; - Ga a na mosola mo gae - Ke letagwa - o tlhabisiwa ke leina la gagwe di tlhong, o a le fetola. i _, ------ ----------

---------- -- 114 Fa a sena go nyala 1 a ka kaiwa jaaka motho yo o gcx:iileng e bile a ithutile botshelo 1 o itshenola ka mokgwa o o latelang: - 0 tlhoka boikarabelo -Oanwa - 0 sotla nrrnaagwe 1 ga a mo tlhokomele - 0 iphetola rralonao 1 o lebala lelapa la gagwe - 0 kgona go itsh~lajgo ikotlhaya Mekgwa le dipharologantsho tse di neetsweng ka ga 'Ihuso 1 di kokoantswe ka go kokotletsa maitsholo a ga Thuso mabapi le ditiragalo. D. DipletxxJo tsa JIDal'lelwa Ka tlhagiso ya mekgwa e e neetsweng fa godingwana ka ga Thuso 1 go a bonala gore o ne a eta a itshwara ka mekgwa e e farologaneng mo mabakeng a a farologaneng. Diphetogo tsa ga Thuso di ka thalwa le go salwa mora.go ka mokgwa o o latelang: THGSO: Ke kwana --...;> 0 nna sebeto -->Ke ngwana wa sekolo--------, (e sale ngwana) (e le mosimanyana (ka boitshwaro bo bontle) yo o setseng a itse go anya morokotso) e modiri <-- Ke seganana <,------ Ngwana wa sekolo <----' o pelotelele 1 (o opisa rraagwe (o slinolola go se tshaba) o ikanyegang) tlhogo) >Ke modiri --> ke monna wa lelapa -->0 fetoga leta:=j (0 supa (0 tlhoka boikarabelo) (0 tshela ka phafana) boferefere) 0 A IKOI'IHAYA - 0 THANYA < I.OMAPO lo lo TSEBENG ( o a ipolaya) _I

115 Ka tlhagiso e ya diphetogo tsa ga Thuso rno botshelong ba gagwe go bonala sentle tekatekano le kgolo ya gagwe go tloga boseeng go fitlhelela kwa losong. Sethalo se, se supa tsamao ya botshelo jwa _ga Thuso, nrrnuisi a ka kgona go bo sala rnorago a latela rnabaka a a tlhodileng diphetogo tse, le go lemoga gore ke eng a feletse jaaka a dirile. Thuso o tlhagelela sentle jaaka rnoanelwa wa madi le nama gonne diphetogo tsa gagwe di a kgodisa. E. Ditshwantsho le d:iplarologanyo ka ga nnaneiwa Thuso jaaka ngwana yo o tsalelwang rno legaeng la bahumi le le nang le rnolao, go ne go ka tsewa fa a ne a ka bontsha setshwantsho sa lelapa la gaabo. gaabo. Ka jalo go na le pharologano e kgolo gareng ga Thuso le legae la Mekgwa e e farologaneng e rnokwadi a e neetseng Thuso e ikaegile ka gobo e le ngwana wa ga Selepe yo o humileng, a rata rnolao mme e bile a somarela. Ka pharologano e, rnokwadi o rno neetse mekgwa e e farologaneng, e e neetsweng fa goclimo nrrne e thulana le lernorago le tikologo e a golelang rno go yona. 4.2.2 SEI..WE Padi e sirnolola ka Selepe e le rnoagi wa Tsokwane li!me e le rnonna yo o itsholetseng. Selepe o nyetse rnorwadia Dinono, Motshedise yo tota a ileng seyantlo sa ga :mogoloe. Selepe o ne a tshegofadiwa ka rnosimanyana e bong Sei tiso le rnosadi wa gagwe wa ntlha nrrne ka nnnaagwe a ne a rno tlogela a le kgwedi, a godisiwa ke nn:naagwernogolo e bong mmadinono. Selepe o sirnolola lelapa le Motshedise rnme le bona rnorago ga sebaka ba i tibola ka rnosimane e bong Thuso. Selepe ke :monna wa :mohumi, o ru.ile e

116 bile letlotlo la gagwe le thiba letsatsi. Fa a itibola ka mosimane, o mmitsa Thuso ka tsholofelo ya gore o tla tla go mo thusa. 0 rata thulaganyo le molao. 0 ratela ngwana wa gagwe dilo tse dintle, o mo isa dikolong e bile o eletsa fa aka nyala mooki. 0 dira ka natla jaaka rre wa lelapa ka jalo ga a rate go swabisiwa. Ka go tlhoka lesego, barwa ba gagwe ba babedi ba itseela ditsela tsa bona nrrne ba mo utlwisa botlhoko. o felela a hupeditswe ke setlhabi, o ikela badimong. 4. 2. 2.1 ~ KA TI::HAMMAID A. Ka 1IDkwadi (i) Ke 1ll:lm1a yo 0 itsholetsen:j Selepe o senolwa ke mokwadi e le motho yo o itsholetseng. o humile, o gaisiwa fela ke mogwagadie ka loruo mo Tsokwane. "Fa re baya Selepe mo selekanyong sa baaganae, e ne e le mohumi." (ts.3) Go ya ka Mmileng (1975;3) Selepe e ne e le ena fela mo motseng wa bona yo o neng a na le koloi e e tsamayang e ineneketsa. Tsela e e tsenang mo motseng, e tota ga gagwe pele. Bohmni ba ga Selepe e ne e se bo bo i tshasiwang gonne batho ba motse wa bona ka bontsi ba ne ba lerna ka botsebeditelele fa ena a ne a lerna ka rnorole o o Sa. belong go maregiwa maina ke baboki. Mokwadi o tswelela go gatelela khumo ya ga Selepe ka go kaya fa a ne a tlhoka mothusi gonne khumo ya gagwe e ne e le ntsi. "Ietlotlo le la gagwe le ne le sa bone tlhokomelo e e le lekanyeng ka le ne le lebagane le rnotho a le esi. " ( ts. 3) L

Khurno ya ga Selepe 1 e ne e tlhoka go pataganelwa 1 segolo loruo. E ne e le lo lo tlhokang tlhokomelo ya batho ba ka feta bobedi. ( ii) o rata thulaganyo Mokwadi o kaya Selepe ka tlhamalalo e le motho yo o ratang thulaganyo. 0 ila maragaraga ~ dilo tse di sa tsamaeng ka tsela. "Rre Selepe o ne a sa utlwane le maragaraga. " (ts.47) Go supa fa e ne e le mot-.ho wa thulaganyo 1 o batlile a ntsha Thuso kotsi fa a ne a gorogile letsatsi le setse le phirimile ka diruiwa e tswe a itse molao~ "A batla gore fa a boleletse motho 1 a dire jaaka a mo laetse 1 e seng jalo o tla rakana le dinko di aboga." (ts.47) Selepe o rata gore e re fa a beile molao o obamelwe mo a sa tshabeng le go ipolaela ngwana gonne a sa latele ditaelo tsa gagwe. Bog-ale ba gagwe bo bonala fa a ka siamololelwa gonne e ne e le motho yo o bonolo ka tlhago. (iii) o tlhoile din]aka tsa ~ Selepe o tlhagisiwa ke :mokwadi a tlhoile dingaka tsa sekgoa e le tota. I.e fa boreaitse. bane ba itaya ka kwa ntle 1 one a ema ka setlhare 1 a sa ba.tle go utlwa sepe ka ngaka ya sekgoa. "Bongaka jwa sekgoa jona a bo ila le a thulametse. Fa a ne aka lora ngaka ya sekgoa o ne a tsaya toro eo jaaka sesupo sa moleko." (ts. 63) ---------------------------

-----1 118 0 felela a hupeditswe ke setlhabi gonne a ganana le kgakololo ya ga :mma.tshukudu ya gore a ye kwa ngakeng nngwe kwa toropong e e itseng rnaletswe a b.:ma. 0 itshokela setlhabi go fitlhelela se mo tsaya gonne a tlhoile dingaka tsa sekgoa. B. Ka l::laadllwa ba ba:rxjwe Baanelwa ba bangwe ba ne ba bona le go kaya Sele:pe ka mokgwa o o latelang: ( i) Ke Seikqla MmaDinono o kaya Sele:pe e le sekopa gonne a tlile go adirna jokwe, ka ya gagwe e robegile. 0 ne a tsena go batla thuso gonne a tsaya gore ke fa ga mogwagadie, a ka thusega. "Heela sekopa ke wena! " (ts. 15) MmaDinono o bona Sele:pe e le motlapa yo o palelwang ke go itirela. MmaDinono o itaana ka noga e tshela le Sele:pe e tswe a mo nyaletse. 0 nnnitsa ka rnaina a le mantsi a a supang tshotlo. ( ii) o Matlhajana MmaDinono o tswelela go bitsa Sele:pe yo o matlhale ka ntata ya fa Sele:pe a mo nyaletse. Sele:pe o ne a nyala mor:wadi wa ntlha wa ga Dinono, a tlhokofala fela moraga ga ngwaga rnme a tsaya Motshedise go tla seyantlo sa ga mc:goloe, "Matlhale a a tshwanang le wena jaana, o tshotse ngwana wa rona wa :rnrnolaya, wa ba wa tla go tsaya yo mongwe ga:pe... " ( ts. 15) ------------

119 o rona Selepe ka mokgwa wa gagwe gonne ba ilana ka ntlha ya go nyalelana. Go supa fa mrnadinono a sa rate Selepe e bile a sa mo kae jaaka ngwana wa lelapa ka ntlha ya go bofaganngwa ke kgole ya lenyalo. (iii) 0 na le t1hc.ikci:ielo no dirui"werj tsa gagwe Thuso o bona le go kaya fa rraagwe e bong Selepe a rata e bile a tlhokomela diruiwa tsa gagwe mo a neelang melao ka ga tsona. "... monnamogolo ga: a rate dipitse tsa gagwe di phirimelelwh nageng." (ts.45) Se 1 se supiwa ke Thuso ka gonne a pateletsega go laelana le Boemo a gopotse go diragatsa molao wa monnamogolo e bile a itira e kete o rata go tlotla seo rraagwe a se ratang. c. Ka :rooanelwa ka boena ( i) 0 ipona e le nolara Selepe o i:pona e le molora 1 a fedile ka ntlha ya bolwetse le go gola. 0 lemosa ngwetsi ya gagwe fa ena a sa tlhole a kgona go ka ba thusa jaaka pele gonne a go:lile. 0 amogela botsofe. 0 mo kaela jaana gonne nako le nako fa ba lwa ba mmitsa nnne a kgone go kgalerna. 0 mo ikaela jaaka motho yo o fedileng 1 yo o sa tlholeng a na le thata ya go tlhola a ngangile le bona go ba agisa. "A lemotsha ngwetsi ya gagwe gore ena Selepe e setse e le molora." (ts.55) 0 leka go lemotsha ngwetsi fa a sa tlhole a na le thata 1 e le molora fela. 0 i:pona a ka swa nako nngwe le nngwe 1 ga a tlhole a na le mosola ope.

120 4.2.2.2 ~ E E SA.~ A. Teo ya maina ( i) Bakao jwa leina I.eina Selepe, le ka tseelwa bokao go tswa roo leineng la sediriswa 1 selepe 1, se S$ remang ka bogale. Rre Selepe o ne a le bogale roo a ka tshwantsh~ le sona selepe. 0 ne a remakaka jaaka re nrrnona a le bogale ba tau, a bo a ba.tla go i:polaela ngwana, ka a ne a sa utlwe roolao wa gagwe. 0 ne a sa ingwaelwe rnatsetse ka dinako tsa gagwe. Fela selepe se rata se loodiwa gore se se ka sa fela bogale. Rre Selepe / ena, o ne a sotliwa ke ba.na, ba. sa roo utlwe, a kgalema, a betsa, a bo a lapa. Ka go rialo o ne a felela a nyernile mooko rnme a felelwa ke bogale. 0 a itlhoboga rnme o a ineela, ga a tlhole a kgona go rema jaaka pele, ba.na ba. roo kgobile rnarapo rnme ba. simolola go itirela boithatelo a ntse a le teng. (ii) I.eina 1a n;jwada wa naitilx>lo Morago ga go i tibola ka Sei tiso, o bona leina la tlotlo le le roo kayang jaaka rraagwe roongwe. "Rraagwe Seitiso e le gona o tla gopotsang rraagwe Nakedi." (ts.4) Se, se supa fa Selepe e ne e le rraagwe nkete rnme a bidiwa ka roorwae. B. Dikakoanyo ka ga liocldelwa Go i tse Selepe ka botlalo le go roo tlhaloganya botoka go ka kokoanngwa maba.ka a le rrrrnalwa go roo kaya jaaka rootho wa rookgwa roongwe. Dipopego le moaparo wa gagwe di ka rnmopela rookgwa wa botho o o rileng. -

121 ( i) M:Japaro Mokwadi o tlhagisitse Selepe e le monna wa mohumi fela mokgwa o a aparang ka ona ga o tshwanele motho e le mohumi jaaka ena. Moaparo wa gagwe o mo senola e le motho yo o sornarelang kana yo o itimang. 11 0 ne a rwele di tlhako tse di dikgwele fa godimo, kwa tlase e le legaba la leotwana la rrrrnotorokara. Di ne dl tsamaya di gelela rnmu, mo gongwe le ditshetlho di ne di mo tlhaba a di rwele." (ts.16) Selepe o rwala ditlhako tsa mofuta o, e tswe a na le madi le lohumo lotlhe go ka reka tse di ntseng sentle. Mokwadi o tswelela go mo tlhagisa a somarela gonne ditlhako tse, ga di mo tlhabise ditshetlho fela e bile di sokame. "Tsela ya maabane ya sidilwa ke v borarnphet.shane ba ba tsamayang ba menyame? (ts.17) Moaparo wa gagwe o supa fa a ne a sa iwe ke khumo tlhogong. Ke motho yo o i timang. Ga a tsharneke ka madi le go leka go bontsha bathe fa ena a itsholetse. Moanelwa a ka tshwantshiwa le go farologanngwa le tikologo ya gagwe rome se, se mrnapalele mokgwa wa botho o o rileng. Tikologo ya ga Selepe, e bong ntlo ya gagwe e kaega e le e e mabono mantle, Mmileng (1975:10-11). Tulo ya gagwe e tshwanela j aaka mokwadi a mo tlhagisi tse e le motho yo o

122 humileng. v Ntlo ya gagwe e ntle, e phepa nnne e b1le fenl tshara ya yona ke ya maemo. "Fa thoko ga lobota lo lo kwa botlhabatsatsi go l:eilwe setulo se se rnabosebose, sa mpuledise. Fa o tsena ka kgoro ya morago go pegilwe seipone se segolo, motho o kgona go ipona mo go sona o sa ntse o tla o lebile kgoro. Kamore e e ka fa mojeng ke ya baeng. I.e gale ga ba tle bobe; jaanaong ba beile dikgetsi tsa mabele tsa thobo e e fetileng mo go yona." (ts.lo) * Nopolo e, e kgotlhagantswe jaana ke mokwadi wa tiro e, go neela tlhaloso e e feletseng ka ga ntlo ya ga Selepe. Ka nopolo e e fa godimo go bonala ntle le pelaelo gore tikologo ya ga Selepe, ke ya motho a ithata. Dithoto tsa ntlo ya gagwe le yona ntlo ka boyona di mo senola a tseela dilo tsa gagwe matsapa nnne a rata dilo tse dintle. Go bonala ditulo tsa rnabosebose, diipone tse dikgolo e bile go na le karnore ya baeng. Tikologo ya gagwe e mo senola e ne e le motho yo o neng a rotloetsa bana ba gagwe go buisa. I.e fa ba mo swabisi tse, ba tshabile sekolo, o ne a ba tseela matsapa, a ba rekela dibuka gore ba buise, o ne a rata thuto mo baneng ba gagwe. "l.ebokose le le kileng la bo le pega dibuka la fitlha la dirisiwa jaaka tafojana. Dibuka tsa yona di gagogile." (ts.53) I.ebokose le la dibuka, le supa fa go kile ga bo go buisiwa mo lelapeng la ga Selepe. Tsotlhe tse, di tshwanela Selepe gonne o ne a rata thulaganyo.

123 4 2 3 M:1.ISIEDISE Motshedise ke mo:rwadia Dinono, o nyetswe ke Selepe e le fa a ya mogoloe seyantlo. 0 nna sebaka a ise a bone ngwana nrrne morago o itibola ka mosimane e bong Thuso. Ke mosadi wa Setswana tota yo o thusanang le mogatse go dira ditiro tsa lelapa go fitlha a disa le dihutsana tota. Ke mmangwana yo o tshwarang thipa ka fa bogaleng gonne o ila ngwana yo o sa utlweng, fela fa Selepe a ne a galefela mosimane thata o ne a leka go ba tsena ka bogare. 0 ne a rata dilo tse dintle jaaka mogatse fela o swabisiwa ke bana ka a ne anna le Seitiso gape, ngwana wa ga mogoloe. 0 felela a itseetswe ke ba rnmuso morago ga gore mathata a mo fekeetse nrrne a latlhegelwe ke tlhaloganyo. Morago ga go utlwela fa mo:rwae a ipolaile le e.'1a o a swa, gonne pelo e ne e setse e ineetse. 4. 2. 3 1 'l'sbwanl'sd KA TI:IIAMAIAID A.Ka~ ( i) Ga a rate nama tha:ta Mokwadi o senola mokgwa o wa ga Motshedise ka gonne e rile Selepe a bolaile photi a neela Seitiso bontsi ba nama ka a ne a itse e tla tlhoka moji. Ie fa Motshedise a ne a itherolola a mo kopa go tlhaba, o ne a sa mo tseye tsia gonne a mo itse go gaisa. "Motshedise e 11e e se motho yo o ratang nama go le kalo". (ts. 9) Motshedise o ne a ja nama ka mabaka jaaka a e wela godimo morago ga gore Selepe a bolaye photi ntekwane ga a itire, o gabedi. ( ii) 0 l:xxx:>i Mokwadi o kaya Motshedise ka tlhamalalo e le motho yo o boboi gonne o

124 tshaba le mmaagwe tota. Mmaagwe e bong rmnadinono 0 ne a tshabiwa ke ba.tho botlhe le ba.na ba. gagwe tota. "Motshedise o ne a mo tshaba jaaka logadima. Le fa a ne a ka mo kgadiepeletsa lefela, o ne a itidimalela fela." (ts.18} se, se supa bogale ba ga mmaagwe Motshedise le tlotlo.e a neng a na le yona. E ne e se ngwana yo o ikarabisetsang mo bagolong. B. :Ka noanelwa ka toena ( i) 0 a :ikgcgcm:lsa Motshedise o kaya ka tlharnalalo fa go palama 1 phikaapa 1 mo go ena e le botubi. Mafoko a gagwe a kaya fa ena a sa tshwanelwa ke go e palama. "Hee; ngwanaka, a o a ntubela? Nna ga ke palame 1 phikaapa 1! Bogolo nka phakela, ke kgona go itsamaisa. "(ts. 37} Mafoko a, a kaya le go tlhagisa Motshedise jaaka motho yo o ikgogomosang, gonne o kaya gore go na le go re a palame phikaapa, bogolo a ka itsarnaela ka maoto. Mmileng (1975:40} o gatelela boikgogomoso ba. ga Motshedise ka go mo ; tlhagisa a ikana gore go na le gore a palamisiwe mmadisefe botoka a ka nelwa ke pula ya matlakadibe. 0 ikaelela le go fapoga tsela ya dikoloi gore fa re ka leka go tla go mo tsaya ka mmadisefe a fapaane nabo, ka e ka n.'1a motlholo fa a ka e palama. - -- j

---------~ 125 4. 2. 3. 2 ~ E E SA TI:HAMAIAIANG A. Teo ya 1eina (a) Bakao ba 1eina Leina MotshGdise ke leina le le bopilweng go tswa mo go 'go neela botshelo' e seng 1 go tshedisa - go gomotsa moraga ga khutsafalo ya loso 1 Mokwadi ga a tlhagise gope fa Motshedise a ka bo a belegwe moraga ga loso lwa mongwe mo lelapeng kana a tshedisa ba lelapa ka mokgwa mongwe. Ke leina le le teilweng ke mokwadi ka ma.ikaelelo a go mo tshedisa gore a tle a tshelele Seitiso 1 Selepe le mosadimogolo mmadinono gonne rnmaagwe Seitiso wa tlhago ena a sa tshela lobaka. Mogoloe 1 e bong rnmaagwe Sei tiso wa tlhago 1 o tlhokafala Motshedise a ntse a medile dinaka ke ka m6o a mo yang seyantlo. Se 1 se totobatsa fa a sa tlisa ma.tshediso ape mo lelapeng. (b) M:lanelwa a ka bidiwa ka maina a a faro1oganen:j ( i) Mre l!liase1epe,. Motshedi~e o bidiwa rnmaselepe moraga ga go nyalwa ke rre Selepe. Ke leina le a le bonang ka ntlha ya sefane sa monna. ''Mme rnmaselepe 1 nrrnele... 11 ( ts. 3) motho yo moleele ka Ke leina la tlotlo, le le mo kayang j aaka mosadi wa ga Selepe. ( ii) MnaSeitiso Selepe le baagisanyi ba bona ba bitsa Motshedise, rmnaseitiso, Seitiso ke ngwana wa ga Selepe wa maitibolo ka jalo Motshedise o mo godisa fela jaaka

126 wa gagwe. Ka Setswana, le ka molao wa seyantlo, Seitiso ke ngwana wa ga Motshedise. "MmaSeitiso, ke raya gore o a reng malatsinyana a?" (ts.12) Motshedise o ne a bidiwa ka maitibolo a gagwe ka ntlha ya go nyalwa ga gagwe ke Sele:pe. I.e fa a sena go belega 'Ihuso, e le mai tibolo a gagwe le Sele:pe, e sala go nna rmna.seitiso e seng rmna'ihuso. B. Ipoapoeletso (a) Ka ditiro ( i) Ke senatla Motshedise ka mabaka a le rnantsi o ne a tshwaraganela tiro ya lelapa le Sele:pe. 0 ne a sa itseye jaaka mosadi, mrne a tshwara go fitlha le kwa lesakeng tota. "... ba ne ba t..husana ka ditiro tsotlhe go tloga kwa lesakeng go ya go tsena kwa segoth1ng. " ( ts. 2) Mmileng (1987:3) o tswelela ka bonatla ba ga Motshedise fa a kaya gore o ne a tlhola a koba tse di sa fuleleng kgakala fa Sele:pe a dule le dikgomo.. (ii) Ke Seitbati Mokgwa o a dilang ntlo ya gagwe ka ona, o roo senola a ithata. "Ka fa ntle e didilwe ka rmnu o mosetlha, o segilwe ditema tse dintle go lejwa". (ts.11)

127 Ke setswerere gonne tiro ya gagwe e dirilwe ka botswerere le bothakga, e a kgatllrisa. c. D.ikalroanyo ka ga :rooanel:wa Dipopego tsa ga Motshedise ga di a tlhagisiwa ka gope e le go senola rookgwa roongwe roo go ena. Popego ya gagwe e roo senola fela e le rootho yo o bopegileng, yo o neng a lebega a fodile sentle roo rrrrneleng :mrne a kgona le go dira ditiro tse di thatanyana. Mmileng (1975:3) o roo kaya a ne a kgona go disa tse di sa fuleleng kgakala, e leng dinku le dipodi fa Selepe ena a dule le dikgomo. Motshedise aka farologanngwa le tikologo e a tsaletsweng roo go yona. 0 goletse roo lelapeng le le modumo, mmaagwe a le bogale le mabifi roo bathong fela ena ya bo e le rootho yo o itidimaletseng. Ie fa a sena go nyalwa, o itshola ka rookgwa o o farologaneng le o ena a godisitsweng ka ona. 0 nyalwa ke roonna yo o itsholetseng :mrne ba itirela lelapa le le kgatlhisang, le le tshwanelang maitseo le maitsholo a bona. Tikologo ya gagwe e roo senola e le seithati e bile a le setswerere roo tirong. - 0 dila :rnmu bontle. "'h - Fenlts ara ya gagwe ke ya maemo - 0 kgona go jala dithunya - 0 na le ntlwana ya go goletsa roolelo fa borwa bo befile le fa loapi lo sa iketla.

128 Tsotlhe tse, di senola Motshedise e le mosadi wa sethakga, yo o ratang bontle :mrne e bile a sa itsape, ke motho yo o itirelang. 4 2 4 'IHANDILE 0 tlhagelela mo pading fa a kopana le Thuso kwa Benoni ba bo ba ratana. Ka popego e ne e le mosetsana yo montle, Mmileng {1975:57). 0 letlelela Thuso go mo gorosa. kwa gaabo jaaka ngwetsi ntle le dithulaganyo le dipuisano tsa rnalapa oomabedi. 0 fitlha a ipaya ka mabogo kwa gaabo Thuso, abo a amogelwa jaaka e kete ga go a diragala sepe se se phoso ka ena le bongwetsi ba gagwe. Morago ga sebaka a ntse a le mo bogadi e bile a setse a i tibotse ka Rralonao, rraagwe o a goroga go tla go mo tsaya gonne ena a ise a mo nyadise. 0 tsarnaya le rraagwe :mrne mo bofelong o ngv.reegela rraagwe gape go fitlha a boela kwa gaabo Thuso. 0 goroga ka loso lwa ga Motshedise. 0 feleletsa a kopane le mo:rwae e bile e le moagi wa Mafikeng, o nna gaufi le boseitiso le Boemo. 0 itumela ka gore o bile a bona roo:rwae le fa a ne a setse a godile. 4.2.4.1 'l's8wanmd KA ~ A. Ka 1IDkwadi ( i) Ke Senatla Thandile o senolwa ke rookwadi e le senatla roo tirong. 0 fetile a ipaya ka diatla kwa ga Sele:pe. Bonatla ba gagwe bo ne ba dira gore a amogelesege kwa bogadi. "Mosadi e ne e le senatla roo tirong... " (ts.58)

129 0 ne a tsosa matsalaagwe ka mogodungwana 1 a tlatsa dinkgo ka metsi 1 a kgapha digotlo mrne ere ka nako ya di bolola a bo a setse a weditse ditiro tsa legae. Mmileng ( 197 5: 58) o kaya fa bonatla bo 1 bo ne ba mo dira ngwetsi e e tlhwatlhwa ka a ne a gaisa betsi botlhe mo motseng. (ii) 0 itse go tshola sepriri Thandile o kaega e le motho yo o tshwarang ka tlhaa. 0 kile a ya le Thuso kwa dipipimping 1 kwa mokwadi a go kayang e le phi tlhela kgomo ya serotswana. Matsapa a go nna kgang khutshwane ga ga Thuso a tswa teng mrne Thandile ga a thelelelwe ke loleme ka kgang e. ':'Ihandile e ne e le mrnameitsabaro 1 mrne le fa a ne a ka itumela jang 1 o ne a se ka a lebala gore selo se se dirileng gore noga e tlhoke maoto ke go tloga e itira morarabolodi wa masaikategang a botshelo." (ts.59) I.e fa bagolo ba ga Thuso ba mo gakgamalela fa a tla a fetogile 1 Mmileng (1975:57) e bile mrnaagwe a ne a tsholola keledi fa a mmona 1 Thandile o ngebangeba fela 1 ga a rate go ntsha mosi ka sekhurumelo. Thandile o sephiri e le tota gonne ke ena a weditseng Thuso dingalo mrne ga a ntshe ka tlhaa. "A utlwa gore mosetsana wa Benoni ke ena yo o batlileng go mmolaisa bathe." (ts. 66) Se, se supa fa Thandile a ne a ikaeletse go swa ka sephiri 1 gonne kgang e 1 e utlwilwe ke mma.tsaabo fa Thuso a ne a e lotlegela Boemo. Sephiri ga se a tswa ka molomo wa ga Thandile.

130 B. Ka baanel:wa ba bargwe 'Ihandile o senolwa di tiro tsa sephiri sa gagwe le 'Ihuso ke nrrnatsaabo yo o utlwileng 'Ihuso a lotlegela Boemo ka tsa botshelo ba gagwe. 0 senola 'Ihandile a na le seabe mo go gobaleng ga ga 'Ihuso kwa Benoni. "A utlwa gore rnosetsana wa Benoni ke ena yo o batlileng go mmolaisa bathe." (ts. 66) Kaelo e, e tlhagisa 'Ihandile jaaka rnasetsana wa toropo ka e bile a dumetse le go ngweega le 'Ihuso, a i tira rnosadi ntle le tetla ya batsadi. 4.2.4.2 ~ E E SA~ A. Teo ya 1e.ina 'Ihandile ke leina la dipuo tsa Nguni leo bokao ba lana rna puong ya Setswana e leng 1 o ratile 1 Bomaleba ba lana le di tiragalo bo ka lebiwa ka gore rnasets;ma yo, o ratile gore tsotlhe tse di rna diragaletseng di nne jalo. 0 ineetse 'Ihuso ntle le tetla ya batsadi, rraagwe o tla go rna tsaya a rna tlogedisa mon.'1a le ngwana. o feleletsa a rna golofaditse. Dilo o di itirile, o ratile go nna jalo. B. Ipoapoeletso 'Ihandile o ne a tlhorname rna rnokgweng o le rnongwe e bong go ineelela manna wa gagwe 'Ihuso. Ie fa go le mathata j ang, o ne a ntse a lwela go boela kwa go 'Ihuso le rnorwae e bong Rralonao. Fa a sena go utlwela loso lwa ga matsalaagwe o loga leano, o feletsa a ngwegile kwa bookelong go l:x::>ela kwa go Rralonao. Ka jalo o ne a boaboeletsa maano a go boela ba lelapa la gagwe ka nako tsotlhe, le fa a ne a wela dingalo ka rraagwe, ga a ineele. Matsapa a, a rna senola a le boineelo e bile a le lorato rna ngwaneng wa

131 gagwe le ba lelapa la ga matsalaagwe. Mo bofelong e nna moagi wa Mafikeng, a nna le boseitiso.le Boemo, moraga ga loso lwa ga Thuso, yo e neng e le manna wa gagwe. C. D.ikokoanyo ka ga :nnanel\wi (a) Ka dipcpego ( i) 0 DJJrltle Thandile e ne e le mosetsana yo mantle ka dipopego. Go ya ka mokwadi, Mrnileng {1975:57) tshobotsi ya gagwe e mo senola a le mantle mo di:ponalo dingwe di gakang go tlhalosiwa ka e sa ntse e le lekgarebe. Mokwadi ga a dirisa bontle ba ga Thandile go senola mokgwa ope o o rileng wa botho. I.e fa Batswana ba tle bare bontle bo na le dibelebejane fela e seng ka Thand.ile. 4.2.5 SEITIOO Seitiso o simolola le padi e le morwa wa ga Selepe yo mmaagwe a mo tlogetseng a le kgwedi nnne a godisiwa ke nn:naagwemogolo e bong l.tiii\al)inono. 0 simolola a disetsa nn:na.dinono nnne a thusa rraagwe ka go ikutswa. Fa a gala a sena go nyala o ithuta go nwa go fitlha a laolwa ke phafana. Ke motho wa dipuo tse di maswe, ka rnabifi mo e keteng o goditse rnmaagwemogolo ka a mo godisitse. Ke motho yo o modurno e bile o letsogo mo mosading le mo baneng. - Mo bofelong o hudugela kwa Mafikeng go aga teng le fa a paletswe ke go fetsa ntlo ya gagwe mrrte a ikaba ka ya mosadimogolo rrrrne mmaseatla.

132 4.2.5.1 ~ KA ~ A. Ka JIDkwadi ( i) 0 Jlelotelele le kelot.lbako Seitiso mo bosimaneng ba gagwe o ne a le pelotelele ka a ne a kgona go tlogela metshameko rnme a thuse rraagwe mo go tlhokegang. 0 ne a sa ipale gore o direla rnalapa a le mabedi. 0 ne a le kelotlhoko gonne jaaka modisa, o ne a tlhokomela, o ka se nrrnone a kailakaila a batla rnatimela. 11 0 ne a tlhatlhela ka nako, a disa ka tshwanelo, a le tlotlo, mme a le bogale mo go bomakailw-ane ba bangwe." (ts. 9) Se, se supa fa Seitiso e ne e le ngwana yo o romegang, yo o ikanyegang. B. Ka baanelwa ba l:largwe (i) o rata ntwa Seitiso e ne e le manna yo o ratang go lwantsha mosadi wa gagwe. Ba ne ba lwa gore go bo go tlhokagale yo o ka ba tsenang ka bogare go kgaotsa ntwa ya bona. "I.e gale o ne a kile a tla go bidiwa mo malobeng, go "L-we a tle go thiba. Ka a ne a itse gore go a bo go ne go kgolanwa meno, a se ka a t1a."(ts.49) Mmileng (1975:49)... o tswelela go gatelela boitsholo bo ba ga Seitiso le mosadi wa gagwe fa a kaya fa rre Tshukudu e leng moagisanyi wa bona a ne a tlile go thusa. Rraagwe Seitiso e bong Selepe ena o tsena fela e le gona ba neng ba epela selepe, e le gona ntwa e felang. Seitiso le mosadi wa gagwe ba ne ba sa itsape go emelelana, ba tsenya bana tsebetsebe, ba utlwelelwa ke baagisanyi.

133 ( ii) Ke letagwa Seitiso o kaiwa ke Motshedise e le letagwa le le feteletseng gonne a roo kaya jaaka 'Pidisetso'. Pheteletso e, e gatelela go lx> tshela e seng go nwa fela. "Thuso le DDgOloe (e lx>ng Seitiso) ba ne ba intshitse dipidisetso." (ts. 64) Mafoko a, a buiwa ke Motshedise roo kutlolx>tlhokong ya go tlogelwa ke manna wa gagwe mme a sala le bathe ba ba tlholang ba nnetse phafana. Mrnileng {1975:52) o gatelela lx>tagwa ba ga Seitiso ka go kaya fa motho a kgatlhantshiwa ke mocluino wa lx>tagwa kana lx>tlhapelwa fela kwa kgorong ya rona. Selepe, o kaya a kopantshitswe ke legoelela la lx>jalwa kwa kgorong, e ne e le fa a ithaya a re o ya go ithoba matsadi a ga Thuso teng ntekwane o ya go ikokeletsa. (iii) 0 JJXXlnun Ke motho yo o modumo e. bile o setse a kgalemilwe le go laiwa gore a o fokotse. "Maloba fela jaana, ka phitlho, o ne a laiwa go ~1agane gore a tlogele go tlhola a tsositse modl"llll jaaka legakabe." (ts. 78) I.e mosadi wa gagwe e ne e re fa a phirimelelwa kwa ga mosadimogolo, a tsenwe ke tsebetsebe gonne a i tse gqre o tla tsosa modumo mme a tlhoke yo o ka roo kgalemang. "A setse a isiwa lelapeng ke go ya go thiba ka mmele fela gore modumo o felele teng."(ts.78)

Modumo wa ga Seitiso e ne e le o o emisang le bana ka di:pota, fela Seeng, roosadi wa gagwe a roo itshoketse, a beilwe fela ke gore di gale nrrnogo. (iv) 0 ne a le :nabifi Mo mo:::ltnnong o a neng a tlhola a o tsositse, o ne a le mabifi. Legano la gagwe le ne le ntsha tse di boifisang, tse e keteng rootho o ne o ka fitlha bana fa di buiwa. 11 rraabona le batho ba a neng a emelane nabo ba bua dipuo tse di tla sitang le bakwadi go di kwala. Dilo tse di tla tsogang di ba senyedi tse bana. 11 ( ts. 80) Seitiso o ne a le dipuo di rnaswe rome a sa gakgarnatse ka e ne e kete o tsarnaya roo motlhaleng wa ga rnrnaagwemogolo e bong rnmadinono. Mmileng (1975:80) 0 sedisisa go nna rnabifi ga ga Seitiso ka go kaya fa le roosadi wa gagwe le ena a ne a bua dipuo tsa rootho e kete o godisitswe le dinare. Seitiso o goletse roo lelapeng le le modumo, kwa ga mmadinono abo a nyala roosadi yo o rnodumo le rnabifi. (v) Ke nolrn:a Motshedise o roo kaya e le roolora, e le rootho yo o sa thibeng phatlha roo gae, a se na tiro epe e rootho o ka e kayang e le ya botlhokwa. "Bona Seitiso... melora!" (ts.80) Mrnaagwe Seitiso o tshosiwa ke go tlhoka roosola ga ga Seitiso e bile o belaela fa a tloga a tlogelwa ke roosadi ka ntlha ya lebaka le. Seitiso o palelwa ke go thusa mmaagwe e tswe a lailwe gore a itse fa e sa tlhole e le motshwarateu mme e le rookgoetsi gonne rraagwe a ile badimong.

135 4.2.5.2 'lslwantsed E E SA~ A. Teo ya 1eina Ieina la ga Seitiso le le tswang mo lediring 'go itisa' ga le senole rokao rope ro ro amanang le ditiragalo le ditiro tsa rnoanelwa kanamana. Ieina le, ga le tlhagise mokgwa ope o rnoanelwa aka o kgornarediwang. B. IpoapoeJ.etso Ditiro tse Seitiso a neng a aga a di dira, a di lx>alx>eletsa gangwe le gape di rno supa le go rno senola e ne e le rnotho yo o senang roikarabelo. 0 tlhagelela makgetlho a le: - Modumo ~e mabifi - A nwa rojalwa, a lwantsha mosadi - A se na rnosola rno lelapeng la gagwe le la gaalx> Tsotlhe tse ~ di rno neela le go mo senola a se na roikarabelo rome e se rnotho wa sepe. 0 tlhoka go itlhagisa jaaka monna gonne o sale a tloga fela a se na go nyala, a na le bana rome a setse a itshupa fa a fedile, a sena rnosola. "Sebe sa phiri ke gore lwa rona lobone lo setse lo ronyalx>nya." (ts.49) Seitiso o sale a iponatsa fela di tloga gore o setse a ela go kodumela jaaka e kete o setse a utlwile manokonoko a rotshelo. C. D.iplet:cx]o tsa JIDanel.wa Ka tlhagiso e e neetsweng ka mekgwa ya ga Seitiso fa godimo, go ronala