YBB e fentse sekgele gatlhano jaanong Badirammogo

Size: px
Start display at page:

Download "YBB e fentse sekgele gatlhano jaanong Badirammogo"

Transcription

1 eish! Lekwalodikgang la YBB KGATISO 5 No 6 Diphalane 2011 YBB e fentse sekgele gatlhano jaanong Badirammogo Basadi ba bonwa baitseanape ba bina rock and roll

2 KAEDI 2 YBB e ntsha ga tshwene mo kgaisanong 3 Molaetsa go tswa go Motlatsamokanseliri Eish! re ntshitse ga tshwene! 4 Banetetshi ba basadi ba balelwa kwa pele mo Aforikaborwa 5 Taolo e e siameng e dira gore YBB e nne mofenyi lekgetlo la botlhano Kholomo ya makwalo 6 Go bapisa go senola kgonagalo ya kgolo 7 Dikgang tsa Khamphase: Mafikeng 8 Dikgang tsa Khamphase: Potchefstroom 9 Dikgang tsa Khamphase: Khampase ya Khutlotharo ya Lekwa 10 Tlhaloganyo ya motho e tlhaloganyesega motlhofo 12 YBB e tshamekela batho ba ba nang le bogole mmino wa rock and roll! 13 Bomankge ba YBB ba itse se ba buang ka sone 14 Go tlhoma mogopolo mo... Dithulaganyo tsa dikgato-kgalemo 15 Kokoano ya semmuso ya yunibesiti e amogela baeteledipele ba baša Fenya, fenya, fenya! 16 A re tshwanetse go naya batsadi dipholo tsa ditlhatlhobo? 17 Batho ba ba sa iponeng tsapa 18 Badiri ka tsa Ditšhelete ba HESA ba kopana fano 19 Re bolelele gore o akanyang ka Eish! Baatlhodi ba Eish! ba re: "Kgatiso e e ama mabaka a mantsi mme ke lekwalodikgang le le kgatlhisang fa le buisiwa." Eish! e bonwa e le naledi Lekwalodikgang la mo teng ga setheo la badiri la YBB, e leng Eish! le gaisana fela thata le dikgatiso tse dingwe tsa maemo a a kwa godimo mo nageng ya rona. Seno se ne sa netefadiwa kwa moletlong wa Foramo ya go aba diawate ya Dikgatiso tsa Aforikaborwa ka Labotlhano wa di 2 tsa Lwetse Kwa moletlong ono, Eish! e ne ya kaiwa e le nngwe ya tse di fitlhilweng kwa makgaolakgannyeng a setlhopha sa Lekwalodikgang le le a Gaisang Botlhe la mo Teng ga Setheo, e bile e ne ya tsaya maemo a bobedi mo setlhopheng sa Kgatiso e e di Gaisang Tsotlhe ka Tekanyetsokabo ya Madi e nnye. Mo godimo ga moo, Eish! e ne ya newa setifikeiti sa Tsela ya Maemo a a kwa Godimo ya go kwala, mme se sengwe ke sa Puisano ya Maemo a a kwa Godimo. YBB e ne ya tsenya le dikgatiso tse dingwe tsa yone, go akaretsa le makasini wa nako e e fetileng wa NWUY & U. Kgatiso eno e ne ya newa ditifikeiti tse pedi: se sengwe e le sa Puisano ya Maemo mme se sengwe e le sa Mokgabiso wa yone wa Maemo a a Kwa Godimo. Tsebe ya pele Mop Sonia Swanepoel, Modini wa Legoro la Kgwebo le Tsamaiso kwa Khamphaseng ya Mafikeng, ka a le mosaekoloji wa intaseteri o tlhaloganya ditlhogo tsa batho. Bala go feta ka ga ene mo ts. 10 le 11. «Re ne ra amogela ditshwanelo tse di molemo ka Maemo le ka Pego ya Ngwaga le Ngwaga e e neng e bontsha gore ga re a fapoga mo tseleng e e tshwanetseng malebana le dikgatiso tseno.» go ne ga bolela jalo Rre Louis Jabobs. Mokaedi wa Setheo: Ditlhaeletsano tsa Kgwebo. Setlhopha sa Batseleganyi: Nelia Engelbrecht le Marelize Santana, Louis Jacobs, Elmarie Cronje, Phenyo Mokgothu, Pertunia Thulo, Kiewiet Scheppel, Annette Willemse. Diphetolelo: Willie Cloete, Johan Zerwick, Peter Mekgwe, Solomon Khunou, Marietjie Delport, Wilna Liebenberg. Baakanyetsi le popo ya ditsebe: Graphikos. Bagatisi: Platinum Press. Ditshwantsho: Maclez Studios, Nelia Engelbrecht, Pertunia Thulo, Phenyo Mokgothu, Kiewiet Scheppel, Annette Willemse. Katuni: Mynderd Vosloo. Go ka botsa gape / Kwalelano: Nelia Engelbrecht Mogala (018) Lebokoso la poso 260. Eish! e bopiwa mme e gatisiwa ka Setswana, Seesimane le ka Seaferikanse ke Lefapha la Merero ya Korporatifi le Kamano ka mo Ofising ya Setheo ya YBB. Fa o ka tlhoka dikhopi tse dingwe gape, ka kopo, ikopantse le Nelia Engelbrecht. 2 I

3 GO TSWA GO MOTSELEGANYI MOLAETSA GO TSWA GO MOTLATSAMOKANSELIRI Eno ke ketapele ya kgatiso e e molemo tota ya Eish! ya ngwaga... Mme fa o tshwere kgatiso eno ya Eish!, o tla itumelela gore makasini ono wa rona wa badiri o ne bošeng jaana wa kaiwa e le mongwe wa e e fitlhileng kwa makgaolakgannyeng mo setlhopheng sa dikgatiso tse di nang le tlhotlheletso e kgolo tsa Aforikaborwa tse di newang diawate. Mo go one moletlo oo wa maemo a a kwa godimo, Eish! e ne ya tlotlomadiwa jaaka ya Mokwalo le Puisano e e dirilweng ka Maatlametlo. Makasini wa baithuti ba nako e e fetileng, o o bidiwang NWU&U o ne wa umakiwa jaaka o o Kwadilweng le go Rulaganngwa ka maatlametlo. Re akgola botlhe mo khamphaseng le mo ofising ya setheo ba ba neng ba na le seabe mo go tlhagiseng tshedimosetso eno ya YBB! Bošeng fela jaana, re ne ra utlwa gore PricewaterhouseCoopers e ne ya dira kitsiso ya gore YBB ke yunibesiti e e laolwang sentle go di gaisisa tsotlhe mo Aforikaborwa ngwaga wa botlhano ka go latelana. Awate eno ke bosupi jwa gore go tlhomama ga yunibesiti le boemo jwa yone ke thotloetso malebana le thutogodimo ya Aforikaborwa e e fetogang ka bofefo le e e sa tlhomamang. Ke rotloetsega gangwe le gape go bona ka fa re diragatsang maikaelelo a rona ka gone ka go fitlhelela mekgele ya rona ka bongwe ke bongwe. E bile fela jaaka ka metlha, kgatiso eno e na le bontsi jwa dilo tse go leng monate go di buisa go simolola ka tse di masisi go fitlha ka tse di ntshang bodutu. Buisa ka Letsatsi la go Ikaparela fela, diphitlhelelo tse dikgolo tsa ka nako ya Diawate tsa Basadi ba Tiro ya bone e amanang le Bonetetshi le boineelo jwa modini, go fitlha ka go tlhoma mogopolo mo ditshwanelong tse motho a nang le tsone mabapi le mekgwa-tsamaiso ya dikgato-kgalemo. Diathikele tseno tsotlhe di senola boineelo jo bo seng kana ka sepe jwa maloko a badiri ba YBB. Ke lo eleletsa masego mo kgweding ya bofelo e e tletseng ka tiro e e seng kana ka sepe mo khalentareng ya rona ya tsa dithuto! Salang sentle Theuns Eloff Eish! re ntshitse ga tshwene! ngwaga wa botlhano ka tatelano, eo ke phitlhelelo e e seng kana ka sepe - go na le dintlha tse dingwe go ya pele ka seno fa o leba ts5. Gape, YBB e na le basadi bangwe ba maemo a a kwa godimo tota ba ba akgotsweng ke naga ya rona le ke dinaga di sele mo dikgweding di le mmalwa tse di fetileng. Go na le dintlha tse dingwe go ya pele ka seno fa o leba ts4. bete mokoduwe. Phetlha ts12 mo kgatisong eno ya Eish! go bona dikgantshwane tsotlhe tsa mmino wa rock le baopedi ba bangwe ba ba neng ba nna le seabe mo YBB yotlhe ka Labotlhano wa di 2 tsa Lwetse. Sotlhe seno se dirilwe ka maikaelelo a a siameng tota - Badiri ba YBB ba ile ba keteka ka tlhagafalo letsatsi la Go Ikaparela Fela le go bontsha gape gore ba na le maikaelelo a a siameng. Mokwadi o tshwana fela le buka ya gagwe e a sa tswang go e kwala; ka tsela e e tshwanang, maemo a setheo a ka lekanngwa go ya ka diphitlhelelo tsa sone tsa bošeng. Fa seo se le boammaaruri, YBB ga e mo maemong a a maswe go le kalo. E re ka e itsisitswe jaaka yunibesiti e e laolwang sentle go di gaisa tsotlhe mo Aforikaborwa Mme diphitlhelelo tseno ga di bolele gore re ka nna ra repa jaanong. YBB ga e a ka ya dira sentle go le kalo malebana le mokgele o o neng o beilwe ke Yunibesiti ya Lekgotla la Kgweranaditšhaba (setlhogo mo go ts6). Go bonala matsapa di a tsaya mo kgannyeng ya go repisa malebana le go gagamalela go dira dilo tse di nang le boleng. Eno ke yone fela tsela ya go tlhomamisa gore ditiro tsotlhe tsa rona di dirwa ka tsela e e nang le boleng. Mme ka dinako tse dingwe go siame go tlisa diphetogo ka go thuntsha lerole gore lerole le Bafenyi ba kgaisano ya kgatiso e e fetileng ka leinakgwebo la YBB ba tla itsisiwe fela mo kgatisong ya bofelo ya Eish!, mme o tla fitlhela ts16 e na le tshono e nngwe gape ya go ka ikgapelwa ga meputso mengwe e e itumedisang. Go ise go ye kae, ngwaga ono o tla bo o ya bokhutlong - ke lo eleletsa masego lotlhe fela, semelelang mme Eish! e tla bo e lo letetse kwa bokhutlong! Buisang ka boitumelo, Nelia & Marelize I 3

4 Banetetshi ba basadi ba balelwa kwa pele mo Aforikaborwa Banetetshi ba basadi ba Yunibesiti ya Bokone-Bophirima ba di goga kwa pele gape. Mop Alta Schutte o amogela mmentlele wa selefera (Mmentlele wa Lekgotla la Borithane) wa Lekgotla la Borwa jwa Aforika la Kgatelopele ya Saense (S2A3) ka di 2 tsa Ngwanaitseele Mop Hanlie Moss o ne a setse a amogetse awate ya Millennium Golden International go tswa go International Research Promotion Council (IRPC) jaaka Monetetshi yo o Tlhomologileng mo go Botlhe wa ngwaga wa 2011 wa Aforika ka di 20 tsa Lwetse Bafitllheledi ba bangwe ba babedi ke Mop Wilma Viviers le Mop Andrea Saayman, yo o dirileng go tlala seatla tota mo kgaisanong ya ngwaga ono ya Banetetshi ba Basadi e e neng e tshwerwe ke Lefapha la Saense le Thekenoloji kgotsa Department of Science and Technology (DST). Botlhe ka bonè jwa bone ke ba Khamphase ya Potchefstroom. Mop Alta ke mokaedi wa Kgatelelo e e Kwa Godimo ya Madi mo Setlhopheng sa Patlisiso sa Aforika kgotsa Hypertension in Africa Research Team (HART) wa Legoro la Disaense Tsa Pholo mme Mop Hanlie ke mokaedi wa lefelo la patlisiso la: Go Itshidila Mmele, Metshameko le Boitapoloso kgotsa Physical Activity, Sport and Recreation (PhASRec) mo go lone legoro leo. Mop Wilma le Mop Andrea ka bobedi jwa bone ke ba Sekolo sa Dithuto Tsa Ikonomi mo Legorong la Disaense Tsa Ikonomi le Botsamaisi. Mop Wilma ke mokaedi wa sekolo mme mop Adrea ene ke moeteledipele wa lenaneo la patlisiso. DIMMENTLELE LE DIATHIKELE Mmentlele o Mop Alta a o amogetseng o abiwa gangwe ka ngwaga ke Boto ya S2A3 e le go akgola mongwe yo o tsentseng letsogo go thusa fela thata ka go gatela pele ga saense. Mop Alta gape o ne a tlhophiwa jaaka mongwe wa ba leloko le le tlhomileng South African Young Academy of Science (SAYAS). O ne a tlhomiwa go nna leloko leno ke Mohumagatsana Naledi Pandor, yo e leng Tona ya Saense le Thekenoloji, fa setlhopha seno se ne se tlhomiwa ka di 27 tsa Lwetse. Go tlhomiwa ga ga Mop Hanlie go simolotse ka athikele ya patlisiso (Diphetogo tsa boemo jo bo kotsi jwa bolwetse jwa pelo mo bagolong ba ba nnang le bogole jwa tlhaloganyo morago ga go bonwa ke ngaka) e e neng e gatisitswe mo Lekwalopakeng la Patlisiso ka Bogole Jwa Tlhaloganyo. IRPC ke mokgatlho wa boditšhabatšhaba o o rotloetsang mananeo a thuto le patlisiso mo go tsa saense le tsa bongaka jwa kalafi kwa dinageng tse di tlhabologang. Kwantle ga awate e e amogelwang ke Mop Hanlie, gape o ne a tlhomiwa gore a nne leloko la boto ya bogakolodi ya makwalopaka a saense ya setlhopha seno. BASADI LE SAENSE Mo kgaisanong ya DST ya basadi ba ba tsenyang letsogo go thusa ka tsa patlisiso, Mop Wilma o ne a amogela moputso wa bobedi mo setlhopheng sa basadi ba ba itlhomolotseng ka tiro ya bone mo tirong ya saense ya loago le ya batho. Mop Andrea o ne a tsaya maemo a boraro mo setlhopheng sa basadi ba ba botlana ba ba itlhomolotseng ka tiro ya bone mo setlhopheng seno. Go ne ga amogelwa ditsenelokgaisano di le 129 mo ngwageng ono tsa ditlhopha di le tlhano tsa kgaisano eno. Kgaisano ya tsa saense ya Basadi e tshwarwa ngwaga le ngwaga mme e tshwarwa jaaka moletlo o o ketekwang ke puso wa Kgwedi ya Basadi ya Phatwe. Mop Alta Schutte e ne e le mmatlisisi wa ntlha wa YBB yo o neng a tlhophiwa ke Lefapha la Saense le Thekenoloji jaaka mofenyi wa Kgaisano ya Basadi ba Banetetshi mo ngwageng o o fetileng. Dintlha tse dingwe ka ga bafitlheledi ba rona Patlisiso ya ga Mop Hanlie Moss e ka ga tsela e go dira tiro e e Patlisiso e e dirwang ke Mop batlang maikatlapelo a mmele le Andrea Saayman e tlhoma go itshidila mmele go re amang Patlisiso e e dirwang ke Mop mogopolo mo go fudugeleng ga ka gone jaaka dilo tse di re Wilma Viviers e thusitse ka batho kwa dinageng di sele le thusang go fokotsa malwetse tsela e e botlhokwa mo go mo go tsa ditšhelete, mme e ile a a sa foleng a a bakwang ke direng mokgwa wa go dirwa ya thusa fela thata malebana le Mop Alta Schutte o dira tiro ya mokgwa wa botshelo mo gare ga ga ditshwetso tsa saense tsa go dithuto tsa ikonomi tse di amanang patlisiso ya go alafa kgatelelo e e baša, bagolo le ditlhopha tse di tlhaola ditshono tsa thomelontle le tsa bojanala, mme o ile a kwa godimo ya madi le malwetse kgethegileng jaaka tsa basadi ba tsa Aforikaborwa, e leng selo sa simolola patlisiso ka ga mekgwa e e a pelo, segolobogolo mo gare ga baimana le batho ba ba nang le botlhokwa jo bo tlang pele mo amanang le tsa bojanala mmogo le bantsho mo Aforikaborwa. bogole jwa tlhaloganyo. nageng ya rona. diphelelo tsa yone. 4 I

5 Rre Mac Gani wa PricewaterhouseCoopers (fa gare) o naya Mop Johan Rost, e leng Mokaedi- Khuduthamaga wa: Ditšhelete le Dikago (ka fa molemeng) awate ya botsamaisi jwa tsa kgwebo jwa maemo a a kwa godimo: le Ngaka Theuns Eloff, e leng Motlatsamokanseliri wa YBB (ka fa mojeng). Taolo e e siameng e dira gore YBB e nne mofenyi lekgetlo la botlhano Go naya YBB kgakololo ka taolo ya tsa kgwebo go ntse jaaka go isa santa kwa losing lwa lewatle. Seno se bonala sentle ka gonne go ne ga dirwa kitsiso bošeng jaana ya gore setheo seno ke yunibesiti e e laolwang sentle go di gaisa tsotlhe mo Aforikaborwa lekgetlo la botlhano ka tatelano. Yunibesiti e ne ya newa kabelokhuno eno ka ntlha ya go fenya Awate ya Botsamaisi jwa Kgwebo ya Thuto ya Maemo a a kwa Godimo ya PricewaterhouseCoopers. Motlatsamokanseliri wa YBB, e leng Ngaka Theuns Eloff, le Mop Johan Rost, yo e leng Mokaedi-Khuduthamaga: Ditšhelete le Dikago, o ne a amogela awate kwa Khonferenseng ya ngwaga le ngwaga ya PricewaterhouseCoopers ya thutogodimo ka di 5 Lwetse 2011 kwa Cape Town. YBB e fentse kgaisano eno ngwaga le ngwaga fa e sa le ka Mo nakong eno, yunibesiti e ile ya tlhakanela maemo a ntlha gabedi fela. YBB e ne ya tlhakanela moputso wa ntlha ka 2007 le Yunibesiti ya Bogare ya Thekenoloji ka 2010 le Yunibesiti ya Thekenoloji ya Lekwa. DIPHOLO TSE DI TSHWANETSENG Go gapa awate eno go bontsha gore YBB ke yunibesiti e e ngaparelang dithulaganyo tsa yone tse di siameng kwa ntle ga go kgaotsa, mme ka go dira jalo e feleletsa e fitlheletse dipholo tse e neng e ikaeletse go di fitlhelela, go bolela jalo Ngk Eloff. Go sa kgathalasege gore a re tlatsa diphatlha tsa tiro ya maemo a a kwa godimo, gore a re okametse tekanyetsokabo ya madi a setheo le botsamaisi jwa ditšhelete kgotsa gore a re tshwara kopano ya lekgotla, go botlhokwa gore re latele thulaganyo e e tshwanetseng, kwantle ga go tlhabaganya. Seno gape se bontsha gore YBB e kgaratlhela boleng jo bo kwa godimo jwa tiro e e dirwang ka tekatekano ka go ela tlhoko ka go lekalekana dikarolo tsa yone tse di farologaneng tsa tiro ya yone ya konokono, o ne a bolela jalo. DITEKANYETSO TSE DI KWA GODIMO THATA Kgaisano e tshwarwa ngwaga le ngwaga go rotloetsa ditheo tsa thutogodimo gore di kgaratlhela ditekanyetso tse di kwa godimo thata mo taolong ya tsa kgwebo le go dira dilo tumalanong le melaometheo e e siameng ya taolo ya pego ya King III ka ga Taolo ya Tsa Kgwebo mo Aforikaborwa. Pego eno e gatelela melaometheo e le supa ya taolo e e siameng e leng, go ikgalemela, go dira dilo kwa ntle ga bofitlha, go ikemela ka nosi, boikarabelo, go se gobelele le boikarabelo mo loagong. Mo lekwalong leno le le tswang kwa go Rre Theo Triegaardt wa Khamphase ya Mafikeng, o bua ka awate e YBB e neng ya ikgapela yone mo kgaisanong ya PricewaterhouseCooper mo maemong a a sa tlwaelegang, ka go dirisa metlae le ka go tshameka ka mafoko ka tsela e e botlhale. King Theuns 111" Dikgang tsa gore YBB e ikgapetse awate ya PWC gape ya yunibesiti e e laolwang sentle go di gaisa tsotlhe mo Aforikaborwa di ne di kgothatsa tota. Ke ne ka ipotsa gore YBB e kgonne jang go tswelela e le mo maemong a ntlha dingwaga di le tlhano ka go latelana... Morago ga moo ke ne ka gakologelwa gore gape YBB ke yunibesiti ya mothapi yo o rategang thata. Seno ke ka gonne setlhopha sa botsamaisi se tshwanetse go dira ka natla malatsi a le mabedi fela ka beke, e leng ka Labotlhano le ka Lamatlhatso, go diragatsa melaometheo yotlhe e le supa ya taolo e e siameng e e tlhalosiwang mo go Pego ya King 111. Ka Labotlhano ba leba go dirwa ga tiro kwantle ga go gobelela, boikarabelo, go ikemela ka nosi le go nna le maitseo. Seno se ba tlogela ba na la maikarabelo mo loagong, le go dira dilo kwantle ga bofitlha ka Labotlhano. Rre Theo Triegaardt, wa Legoro la Kgwebo le Botsamaisi, kwa Khamphaseng ya Mafikeng Lo kopiwa gore lo re kwalele. O ka romela lekwalo kwa go nelia.engelbrecht@nwu.ac.za kampo ka poso ya kgopa kwa go Nelia Engelbrecht, Box 260, NWU. I 5

6 Dipapiso di senola kgonagalo ya kgolo Mo thulaganyong ya bošeng jaana ya go tlhomiwa ga boleng jo go ka tsewang malebela mo go jone jo bo tlhomilweng ke Association of Commonwealth Universities (ACU), YBB e ne ya nna le tshono ya go ipapisa le diyunibesiti tse dingwe tse dintsi tse di kwa ntle ga Aforikaborwa. Potso ke gore YBB e solegelwa molemo jang ke thulaganyo eno. Setlhopha sa botsamaisi se dumela gore ruri go dira jalo go mosola, go ne ga bolela jalo Mop Marlene Verhoef, Mogakolodimogolo wa: Diporojeke Tse di Logetsweng Maano mo ofising ya Motlatsamokanseliri. E re naya tshono ya go ipapisa ka tsela e e seng ya semmuso le diyunibesiti tse dingwe mo lefatsheng lotlhe le go leba dithulaganyo dingwe tsa rona go bona gore a di ka tswa di na le bothata bongwe, o ne a bolela jalo. YBB e ntse e nna le seabe mo tirong eno ya ngwaga le ngwaga e e dirwang ke ACU fa e sa le mo ngwageng o o fetileng. Thulaganyo e dira jaana: Go romelwa dipotso kwa diyunibesiting mme di sekasekwa go ya ka dikarabo tsa tsone, le ka ditokomane tse di patileng dikarabo tseno. Fa ba ba nnang le seabe ba sena go amogela pego, tiro ya go tlhoma boleng jo go ka tsewang malebela mo go jone e a simolola. Mop Herman van Schalkwyk, e leng moreketoro wa Khamphase ya Potchefstroom, le Mohumagatsana Phumzile Mmope, e leng Mokaedi-Khuduthamaga wa: Merero ya Kgwebo le Dikamano, ba ne ba le teng mo kokoanong eno ya ngwaga ono kwa New Zealand ka kgwedi ya Phatwe. e le setlhogo sa ngwaga o o fetileng, go ne ga bolela jalo Mop Marlene. O ne a oketsa ka go re, Dipholo tsa ditlhogo dingwe di bontshitse gore go na le kgonagalo e kgolo ya kgolo. Herman a ne a tshwaela ka setlhogo sa yunibesiti ya isagwe, o ne a re: Ke akanya gore go tlhama dirwethata le dirweboleta go tlile go fetola tiro ya go ithuta le go ruta fela thata mo dingwageng di le 10 go ya go di le 15 tse di tlang. PATLISISO LE GO DUMELWA GA DIPHOLO TSA YONE Malebana le setlhogo sa go tsenya dilo leinakgwebo le go maketa, Phumzile o ne a bua dintlha tse di latelang: Kwa kokoanong ya go ntsha pego ya dipholo go ne ga gatelelwa gape botlhokwa jwa go dira patlisiso go dira gore leinakgwebo la gago le tlhomologe. Karolo e nngwe e e botlhokwa e go neng ga tlotlwa ka yone e ne e le go nna boammaaruri jwa leinakgwebo. Malebana le rona, go raya gore ga re a tshwanela go bolela fela gore re dirisa mokgwa o moša wa go dira dilo tsa methalethale, re tshwanetse go tsenya seno tirisong le go tshwantshetsa mokgwa wa rona wa go dira dilo ka tsela e ntšha le methalethale ya tsone. Fa Mop Ditlelase tsa semmuso tsa diphaposiborutelo tsa seka-bobogelo di tlile go fedisiwa le/kgotsa go tseelwa sebaka ke ditlhatlhelelo tsa eleketeroniki. Ditlelase tsa go tshwara metlotlo le go tsenya kitso tirisong e tlile go nna tsela e tiro e dirwang ka yone. Seno se tlile go ama ditirelo fela thata, badiri le tsela e go tla ithutwang ka yone. Kokoano ya ngwaga o o tlang ya go tlhomiwa ga boleng jo go ka tsewang malebela mo go jone ya ACU e tla tshwarwa ka kgwedi ya Phatwe kwa Yunibesiti ya Foreisetata. Ditlhogo tse go tla tlotlwang ka tsone ke botsamaisi jwa tsa ditšhelete, setlhopha sa botsamaisi sa manaanetlhatlologano a maemo a diyunibesiti, le dipholo tsa meletlo ya kalogo. Mop Marlene Verhoef, e leng Mogakolodimogolo ka Diporojeke Tse di Logetsweng Maano, o ne a re ga jaanong jaana YBB e sekaseka mekgwa ya yone ya tiro ka go e bapisa le mekgwa e e gaisang yotlhe ya go dira tiro ka boikaelelo jwa go dira thulaganyo ya go tokafatsa dilo ka ntlha ya se go neng ga tlotlwa ka sone mo dipegong ka nako ya kokoano-tiro ya bošeng kwa New Zealand. Mohumagatsana Phumzile Mmope, Mokaedi Khuduthamaga wa: Merero ya Kgwebo le Dikamano, o ne a re leinakgwebo la yunibesiti le tshwantse go nna boammaaruri e bile go tshwanetse ga nna le kgolagano fa gare ga leinakgwebo le maitemogelo a baithuti. Mop Herman van Schalkwyk, e leng moreketoro wa Khamphase ya Potchefstroom, o dumela gore tlhabololo ya tsa thekenoloji mo lefatsheng lotlhe e tlile go ama diyunibesiti fela thata mme fa re sa ikele tlhoko, e tlile go re gogola jaaka tsunami. DITLHOGO DI LE THARO Diyunibesiti tse di nnang le seabe mo go seno di sekasekwa ngwaga le ngwaga go ya ka ditlhogo di le tharo. Mo ngwageng o o fetileng e ne e le dikgolagano tsa ditogamaano, maitemogelo a baithuti le botsamaisi jwa thekenoloji ya tshedimosetso. Ditlhogo tsa ngwaga ono e ne e le yunibesiti ya isagwe, tlhabololo ya leinakgwebo le go maketa, le batsamaisi ba lefapha la tsa badiri. Malebana le ditlhogo tsa ngwaga ono, re ne ra fitlhelela maemo a a mo magareng malebana le tlhabololo ya dikgono tsa badiri. Go ne go ntse jalo le ka dikgolagano tsa ditogamaano, e e neng 6 I

7 DIKGANG TSA KHAMPHASE YA MAFIKENG Setlhopha sa SuperSport United se reka motshameki Setheo sa Kgwele ya Dinao se boile gape se gapile tlhokomelo ya setlhopha se se di gogang kwa pele sa sa seporofešenale sa kgwele ya dinao. Mo nakong eno, motshwaradino e leng Rre Boalefa Marvin Pule o rekilwe ke setlhopha sa Lliki ya Kgwele ya Dinao sa Porimia ya ABSA, e leng Super Sport United. Seno se dirilwe morago ga fa Rre Andile Khumalo a sena go tsewa ke Setlhopha sa Kgwele ya Dinao sa Amazulu ka Lwetse Boalefa o ne a nna leloko la Setheo sa Kgwele ya Dinao ka 2007 morago ga go tshamekela Mothupi Birds kwa Lehurutshe. Fa a ne a le kwa setheong, o ne a emela Aforikaborwa mo ditlhopheng tsa batshameki ba dingwaga tse di ka fa tlase ga 20 le 23 tse mo go tsone a neng a tshamekela naga makgetlo a le 14. O ne a tlhophiwa jaaka motshwaradino yo o ba gaisitseng botlhe ka nako ya kgaisano ya kgwele ya dinao ya 2010 University Sport South Africa (USSA), e Setheo sa Kgwele ya dinao se neng sa e fenya gabedi ka tatelano (ka 2009 le ka 2010). Eno ke tshono e e molemo tota e ke sa bolong go e letela. Mowa o o renang kwa Super Sport United o itumedisa tota e bile ke ne ka amogelwa ka diatla tsoopedi, Boafela o bolela jalo. Boalefa o tla amogela Dipoloma ya gagwe ya Saense ya Metshameko ka kgwedi ya Diphalane 2011 ka nako ya moletlo wa kalogo. Rre Boalefa Marvin Pule o rekilwe ke setlhopha sa Lliki ya Kgwele ya Dinao sa Porimia ya ABSA, e leng Super Sport United. Athikele ya lekwalopaka e e gatisitsweng ke Rre Collins Ateba, yo e leng motlhatlheledi mo Lefapheng la Disaense Tsa Baeoloji, le Mop Moses Mbewe, yo e leng Mokaedi wa Sekolo sa Disaense Tsa Temothuo, e ne ya begwa bošeng jaana gore ke athikele e e neng ya umakiwa thata mo lekwalopakeng la dinaga di sele la Research in Microbiology. Setlhogo sa athikele eno ke Temogo ya dijini tse di kotsi tsa Escherichia coli O157:H7 mo nameng ya kgomo, ya kolobe, mo metsing, mo bathong le mo diphologolong kwa Porofenseng ya Bokone-Bophirima, kwa Aforikaborwa: diphelelo tsa tsone mo botsogong jwa setšhaba. E ne ya begwa gore ke ya maemo a ntlha mo diathikeleng tsa ntlha di le 10 tse di nopotsweng tsa Ferikgong Research in Microbiology ke lekwalopaka la Elsevier le le itsiweng mo dinageng tse di farologaneng e bile gape ke kgatiso ya Setheo se se tumileng sa Pasteur se se neng sa tlhomiwa ka Bošeng jaana go ne ga tsenngwa didirisiwa tse di farologaneng tsa eleketeroniki tsa tlhaeletsano mo khamphaseng. Boto ya dipapatso ya kwa ntle ya eleketeroniki, diboto tsa melaetsa tsa eleketeroniki, Wi-Fi, nomore ya SMS ya dinomoro tse tlhano le tsebe ya khamphase ya Facebook ke dilo tse diša tsa setegeniki tse go okeditsweng ka tsone tsa go atolosa tsela ya tlhaeletsano ya khamphase. Diboto di le tlhano tsa melaetsa tsa eleketeroniki tse di beilweng mo mafelong a a farologaneng a khamphase di dirisediwa go fetisa melaetsa go tswa go setlhopha sa botsamaisi go ya kwa baithuting, di dirisediwa dikitsiso tse di botlhokwa le go dira papatso ka ditiragalo tse dikgolo mo khamphaseng. Athikele eno ya lekwalopaka ke karolo ya Khamphase e atolosa ditsela tsa yone tsa tlhaeletsano Boto ya kwa ntle ya eleketeroniki ya dipapatso e ne ya tsenngwa le kwa senthareng ya baithuti. Rre Koos Degenaar a re, Sekerini se segolo seno ke sa tshedimosetso le papatso. Mokaedi wa: Go Maketa le Tsa Tlhaeletsano. Go ya ka Koos sekerini seno se tla dirisediwa le dilo tsa boitlosobodutu. Lefapha la go Maketa le la tsa Tlhaeletsano le rulaganyetsa go se golaganya le DSTV gore go gasiwe metshameko, difilimi le dilo tse dingwe tsa boitlosobodutu ka sone. Nomore ya SMS ya dinomoro di le tlhano, e leng le tsebe ya Facebook (Khamphase ya YBB ya go Maketa) di ne tsa tlhomiwa jaana go rotloetsa baithuti go bua le setlhopha sa botsamaisi. Dilo tse pedi tseno ke tse baithuti ba ka di dirisetsang go tlhagisa maikutlo a bone, go batla tshedimosetso le go begela setlhopha sa botsamaisi ditiragalo dingwe, go ne ba bolela jalo Koos. Athikele ya lekwalopaka e umakiwa gantsi thata kwa dinageng di sele patlisiso ya Collins PhD mme Mop Moses ke mookamedi wa yone. E. coli O157:H7 ke twatsi e e fitlhelwang mo dijong le mo metsing e e bakang bolwetse mo bathong ka go tlhagisa dilo tse di botlhole tse di bidiwang shiga-toxins. Dibaketeria tseno di ka baka bolwetse le fa motho a tsenwe ke disele di le mmalwanyana fela e bile di ka baka ditshwaetso le kwa dinageng tse di nang le kgatelopele e kgolo mo go tsa kalafi. Gantsi tshwaetso ya teng e simolola ka letshololo le le seng kalokalo go fitlha ka letshololo le le legolo le go tswang madi ka nako ya lone la haemolytic uraemic le le ka bolayang motho. Dipholo tse di neng tsa ntshiwa mo patlisisong eno di ne di bontsha gore disampole tsa nama tse di tserweng kwa ditoropong tse dikgolo kwa Porofenseng ya Bokone-Bophirima di ne di kgotlhetswe ke E. coli O157:H7. Go ne ga tshitshinngwa gore mokgwa wa go latlha matlakala kwa dipolasing, mafelo a go tlhabiwang diphologolo kwa go one le kwa diselageng a tshwanetse go tokafadiwa ka gonne go a tokafatsa go tla fokotsa go anamela ga E. coli O157:H7 mo bathong. I 7

8 DIKGANG TSA KHAMPHASE YA POTCHEFSTROOM Batlhatlheledi ba etelela pele mo go tlhatlhobeng dibukathuto Lefapha la bosetšhaba la Thuto ya Motheo le ne bošeng jaana la kopa batlhatlheledi ba babedi go tswa mo khamphaseng eno gore ba nne baeteledipele ba setlhopha se se tlhatlhobang dibukathuto tsa kereiti 10 tumalanong le silabase e ntšha ya sekolo. Ngaka Paul Beukes, Ngaka Micky Josipovic, Rre Diederik Hattingh, Mop Kobus Pienaar, Mop Lauri Laakso, Ngaka Ville Vakari le Ngaka Pieter van Zyl ke bangwe ba banetetshi ba ba neng ba nna le seabe mo go e lekanyeng. YBB e na le seabe mo patlisisong ya boditšhabatšhaba ka boleng jwa mowa Babatlisisi go tswa kwa Khamphaseng ya Potchefstroom ba na le seabe mo porojekeng ya patlisiso ya boditšhabatšhaba gore ba tlhaloganye botoka gore diphelelo tsa digase tsa diporei le digase tse di salelang mo moweng di ama jang tlelaemete le boleng jwa mowa. Porojeke eno e e bidiwang European Integrated Project on Aerosol Cloud Climate and Air Quality Interactions (EUCAARI), ke porojeke e kgolo go di feta tsotlhe ya diporei e e dirwang kwa Yuropa ga jaanong jaana. Yunibesiti ya Bokone- Bophirima e e engwang nokeng ke Yunibesiti ya Witwatersrand, Sasol le Eskom, e eteletse Aforikaborwa pele mo go nneng le seabe mo porojekeng eno, mme e okametswe ke Mop Markku Kulmala wa Yunibesiti ya Helsinki kwa Finland. Nngwe ya dipholo tse di botlhokwa thata tsa patlisiso eno e bontsha gore go tsidifatsa fa seporei go tla fokodiwa thata ka 2030 ka ditsela tsa go fokotsa selekanyo sa kgotlhelo ya mowa tse di dirisiwang mo lefatsheng lotlhe ga jaanong le go dirisa thekenoloji e e gatetseng pele e e dirisiwang gone jaanong. Diphatikele tse di leng mo atemosefereng tsa seporei di ntse di dira gore go se ka ga bonala sentle gore digase tse di bakang thuthafalo ya lefaufau ke tsa selekanyo se se kana kang. Mop Kobus Pienaar, yo e leng modini wa Legoro la Disaense Tsa Tlhago, a re, go ya ka diphitlhelelo tsa EUCAARI, diphetogo tseno di tla oketsa thempereitšhara ya lefatshe lotlhe ka 1 C moragonyana mo ngwageng wa E kwa godimo thata go feta ka fa go neng go baleletswe ka gone pele ga dipholo tsa porojeke ya EUCAARI di nna gone. Kitsiso ka diphudugo tsa badiri Moeteledipele wa setlhopha sa serutwa sa Dipatlisiso ka Tsa Badirisi e ne e le Mohumagatsana Adri Koekemoer wa Sekolo sa Dithuto Tse di Theilweng mo Kharikhulamong mo Legorong la Disaense Tsa Thuto, mme moeteledipele wa serutwa sa Bojanala e ne e le Mop Elmarie Slabbert wa Sekolo sa Botsamaisi Jwa Kgwebo mo Legoro la Ikonomi le Disaense Tsa Botsamaisi. Ditlhopha tsa go tlhatlhoba seno di ne di akaretsa barutabana, bagakolodi ba dirutwa le batho ba ba tswang kwa ditheong tsa thutogodimo koo dirutwa tseno di rutwang gone. Kharikhulamo e ntšha mmogo le pholisi ya tlhatlhobo e tshwanetse go simololwa kwa tshimologong ya 2012 ya Kgato ya Thuto e e Oketsegileng le Katiso. Dibukathuto tse diša tse di dirwang ga jaanong di tshwanetse go tsamaisana le ditekanyetso le mekgele e e tlhomilweng ke Lefapha. Ka jalo, dibukathuto tseno di ne tsa tlhatlhobiwa thata go lebilwe diteng, tse di buang ka sone le mosola wa tsone mo ditlhopheng tse di farologaneng tsa dirutwa. E re ka go fitlhetswe bontsi jwa dibukathuto di sa fitlhelele dipatlafalo, thulaganyo eno e ne ya atolosiwa ka kgwedi go tlhomamisa gore dibukathuto tse diša di tla solegela baithuti le barutabana molemo. Re solofela gore bagatisi ba tla kgona go gatisa dibuka tseno pele ga Ferikgong Go ne ga dirwa kitsiso bošeng jaana ya diphudugo tse dintsinyana tsa badiri mo khamphaseng. Di ne di akaretsa tse di latelang: Mop Jan de Kock ga jaanong jaana ke modini wa nama o sa tshwere wa Legoro la Boenjenere. Phatlhatiro ya Modini wa Baithuti e phasaladitswe mo metsweding ya dikgang. Mop Hendré Reyneke o tlile go rola tiro kwa bokhutlong jwa ngwaga. Ngaka Tom Larney wa Laeborari ya Ferdinand Postma o tlile go rola tiro kwa bokhutlong jwa 2011 mme Moh Elsa Esterhuizen o tla nna motlhatlhami wa gagwe. Rre Willem Pienaar wa lefapha la Tsamaiso ya tsa Akatemi o tlile go rola tiro mo bokhutlong jwa ngwaga ono. Porofesa Mariëtte Lowes, Motlatsamoreketoro: Go Ruta le go Ithuta, o tlhometswe tiro ya lobaka lo longwe gape. Mop Pierre Mostert o tlhomilwe go nna mokaedi yo moša wa Sekolo sa Botsamaisi Jwa Kgwebo, go simolola ka 1 Lwetse. Batlhokomedi ba baša ba kago ya bonno le bone ba ne ba tlhomiwa bošeng jaana: Rre Duane Aslett kwa Veritas le Rre GP van Rheede van Oudtshoorn kwa Heide. Ba emisetsa Rre Bobo van der Westhuizen (Veritas) le Mop Huib van Hamburg (Heide). Mohumagatsana Adri Koekemoer wa Sekolo sa Dithuto Tse di Theilweng mo Kharikhulamong le Mop Elmarie Slabbert wa Sekolo sa Botsamaisi Jwa Kgwebo ba ne ba tlhomiwa ke Lefapha la Thuto ya Motheo go nna baeteledipele ba ditlhopha ba ba tlhatlhobang dibukathuto tse diša tsa sekolo tsa kereiti I

9 DIKGANG TSA KHAMPHASE YA KHUTLOTHARO YA LEKWA Sekolo sa Disaense Tsa Motheo se tlhoma lefelo le leša la patlisiso Kamano fa gare ga maatla a motlakase le lehuma, segolobogolo mo teng ga kontinente ya Aforika, e naya babatlisisi tshono ya go sekaseka gore batho ba na le kitso e e kana kang fa ba ntse ba rarabolola mathata a botshelo. Bona gore ke mang gape yo o buisang Eish! Ako o akanye ka tiragalo eno. O notlolola ofisi ya gago o bo o ya kwa tafoleng ya gago. Fa o sena go bula sesiro tsa fensetere, o goga setulo o bo o o bona. Mo tafoleng ya gago, fa gare ga ditsebe tsa buka mo tafoleng ya gago, mokgantsuntswane! Selo se se mmele o o magwata o o tsididi sa maoto a a ngaparelang! Fa go ka diragala gore o bo o ne o le mo Khamphaseng ya Khutlotharo ya Lekwa, o ne o tlile go kua mokgosi, o roroma ka letshogo o bo o tswa o tshaba, kgotsa o tlosa buka eo mo godimo ga tafole ka bonako o tsitsibane mmele. Ke eng se o ka se dirang? Kgoromeletsa buka kwa thoko ka iketlo mme o letle mokgantsuntswane go itlwaelanya sentle le ditiragalo tsa bošeng tsa mo khamphaseng. Ka gonne se tota o se dirang, o buisa Eish! Ono e ne e le molaetsa wa go simololwa ga lefelo la patlisiso mo sekolong sa Disaense Tsa Motheo mo Legorong la Dithuto ka Mekgwa ya Batho. Lefelo la patlisiso, le le bidiwang Public Affairs Research for Service Delivery (PARSED), le ne la itsisiwe ke Mop Christopher Rabali, yo e leng Mokaedi wa Sekolo sa Disaense Tsa Motheo. Baemedi ba babatlisisi ba mo khamphaseng ba ne ba leba tshimolodiso eno ya lefelo la patlisiso e le tshimologo e e itumedisang mo sekolong le mo Legorong la Dithuto ka Mekgwa ya Batho. Ka nako ya tshimolodiso ya lone, Rre Maxwell Mapako, mmatlisisimogolo wa Khansele ya Patlisiso ka Tsa Saense le Intaseteri kgotsa Council for Scientific and Industrial Research (CSIR), o ne a neela puo ka ga botlhokwa jwa go dira patlisiso fa go rarabololwa mathata a a masisi a a jaaka lehuma le go tsenngwa ga maatla a motlakase mo Aforika. Mooko wa puo ya gagwe o ne o tlhagisa molaetsa wa gore babatlisisi ba tseye masisi ntlha ya gore patlisiso ya bone e tlhagise ditharabololo tsa mathata le gore patlisiso e nne le seabe se segolo tota mo go tlameleng ka ditirelo. Mop Susan Coetzee-Van Rooy (ka fa molemeng), Mokaedi wa Patlisiso wa Legoro la Dithuto ka Mekgwa ya Batho o ne a kopa babatlisisi go dira gore patlisiso ya bone e nne karolo ya go tlamela ka ditirelo. Yo a nang le ene fano ke Ernest Ababio go tswa kwa Sekolong sa Disaense Tsa Motheo, yo o neng a le motsamaisi wa lenaneo mo letsatsing leo. Puo eno e ne ya konelwa ka gore mokaedi wa patlisiso wa legoro, e leng Mop Susan Coetzee- Van Rooy a kope maloko a babatlisisi mo khamphaseng go sikara maikarabelo. O ne a kopa babatlisisi go diragatsa seabe sa bone mo go tlameleng ka ditirelo le go dira gore patlisiso ya bone e solegele batho ba maemo a a kwa tlase molemo. Khamphase e batlisisa ka go nna le seabe mo go katiseng baoki Kokoano ya bannaleseabe ya go batlisisa ka kgonagalo ya go simolola thulaganyo ya go ruta baoki le go ba katisa mo khamphaseng e ne ya tshwarwa bošeng jaana kwa kokoanong ya Quest Conference Estate. Go ne go tlile bannaleseabe ba ba farologaneng go tswa mo teng ga setheo le ka kwantle ga setheo go tla go tlhabana botlhale ka mekgwa e e molemo go e gaisa yotlhe ya go dira tiro le go leba dipatlafalo tse di beilweng ke Lefapha la Pholo la go katisa baoki. Mo gare ga bone go ne go na le maloko a batsamaisibagolo ba khamphase, Legoro la Dithuto ka Mekgwa ya Batho le baemedi ba pholo ya baagi, go akaretsa le Leloko la Komiti ya Botsamaisi la Lekgotla la Kgaolo ya Sedibeng, batlhankedi ba ba tswang kwa Lefapheng la Pholo la Porofense ya Gauteng, le Mokaedi wa Pholo ya Kgaolo ya Sedibeng. Dikhamphase tse dingwe le tsone di ne di na le baemedi. Modini wa Disaense Tsa Pholo mo Khamphaseng ya Potchefstroom o ne a le teng, le Modini wa Saense, Temothuo le Pholo wa Khamphase ya Mafikeng. Bannaleseabe botlhe ba ne ba bona go tlhokega fela thata gore baoki ba newe katiso ya boleng jo bo kwa godimo kwa Khutlotharong ya Lekwa. Go ya ka baemedi ba Lefapha la Pholo, go ipeetswe mokgele wa go dira gore palo ya baoki ba ba katisiwang e menagane gabedi go tswa go go fitlha go Go tlhomilwe setlhopha sa tiro gore se rulaganye porojeke ka boikaelelo jwa go tsenya tirisong dithulaganyo tse go tlotlilweng ka tsone ka Go ya ka Mop Thanyani Mariba, e leng Moreketoro wa Khamphase, letsholo leno le tla tokafatsa mokgele wa gore khamphase e nne tikatikwe e e dirang tiro ya boleng jo bo kwa godimo e e tshwarang lenaneo la go ba ruta bokgoni jo ba le bantsi ba se nang jone. I 9

10 Tlhaloganyo ya motho e tlhaloganyesega motlhofo Mo kgatisong eno ya Eish! re go itsise ka Mop Sonia Swanepoel, e leng Modini: wa Legoro la Kgwebo le Botsamaisi wa Khamphase ya Mafikeng. O ka nna wa bala se a se kwadileng ka legoro, tlhaloganyo ya motho le nako e a e sentseng a le kwa Dubai. M op Sonia Swanepoel o itse batho. Gongwe ke ka gonne a dira tiro ya Bolaodi jwa Badiri ba Diintaseteri. Kgotsa a ke phapang ya seo? A o nnile modiri wa Bolaodi jwa Badiri ba Diintaseteri ka gonne a dirisana le batho ka dinako tsotlhe? Go sa kgathalasege gore boemo e ka tswa e le bofe, o a itse gore ke eng se se itumedisang badiri ka ene. Go ya ka Mop Sonia, kgwetlho e kgolo mo legorong la gagwe fa e sa le a sena go tlhomiwa ka Motsheganong 2010 e ne e le go dira gore badiri ba nne le tikologo e e itumedisang e ba dirang mo go yone e e tla dirang gore ba kgone go dirisa bokgoni jwa bone ka botlalo. A re bokgoni jo batho ba nang le jone jo ba sa bo bontsheng - jo ba ka dirwang gore ba bo bontshe ka go rotloediwa bo nkgakgamatsa ka dinako tsotlhe. Fa a sena go goroga mo khamphaseng mo ngwageng o o fetileng, o ne a fitlhela peresente ya badiri ba ba nang le PhD e le kwa tlase thata. GA O KA KE WA RUTA TSHWENE MAPALAMO Ke ne ka bolelelwa go ise go ye kae gore batho ba ba nang le maitemogelo mo tirong ga ba kgatlhegele go ithuta - gone jaanong kgotsa mo isagweng. Ba ne ba nthaya ba re ga o ka ke wa ruta tshwene mapalamo, mme nna ke a re ke go ba tlontlolola. Jaanong morago ga go ba rotloetsa ka fa go tlhokegang ka gone, badiri bao ke baithuti ba rona ba ba tlhagafetseng fela thata! Mop Sonia o motlotlo thata ka legoro la gagwe badiri, baithuti le mananeo a ba a rutang. Se ke se ratang thata ka tiro ya me ke go dira gore batho ba kgone go itshepa ka go atlega ga rona - mme ke yone tsela e ka yone re kgonang go dira tiro ya maemo a a kwa godimo. DILO TSE DI TLHOKWANG LE DIPOIFO E re ka a eteletse legoro la gagwe pele, o thusiwa fela thata ke maitemogelo a a nang le one a go dira tiro ya Bolaodi Jwa Badiri ba Diintaseteri. Fa a bodiwa gore ke eng se batho ba se tlhokang thata le se ba se boifang thata mo tirong, o araba jaana: Selo se batho ba se tlhokang thata mo tirong ke go kgotsofadiwa ke tiro, mme se ba se boifang thata ke go dirwa ga tiro ka tsela e e sa tshwaneng ka dinako tsotlhe, botlhokwatshiamiso le go se tsewe tsia. Go ralala dingwaga, Mop Sonia o dirile dikhoso di le dintsi thata, ka sekai o dirile tsa tekolo le tsa go kgona go laola maikutlo. Nngwe ya dikhoso tse di kgatlhang thata ke khoso ya motheo ya go tseanya (hypnosis). E bile o ile a tseanya batho le ene o kile wa tseanngwa. Fa o tseantswe, o sa ntse o kgona go bona se se diregang go go dikologa, o bolela jalo. Gakologelwa gore go tseanya ke mofuta wa go kgona go tlhoma mogopolo mo sengweng - ga Mop Sonia Swanepoel pele a ne a le Modini wa Legoro la Disaense tsa Taolo kwa TUT go fitlhela ka Tlhakole wa 2010 mme morago ga moo o ile a ikopantsha le YBB. 10 I

11 Mosetsana yo mogolo wa lelapa la ga Swanepoel, Christel, mo tshimologong ya ngwaga o nyadisitswe kwa Lambertsbaai kwa lewatleng. Mo o na le monawe le mawelane Divan le Sonika. go na sepe se se fetang maatla a motho ka gone jaaka fa batho ba bangwe ba akanya. Ga o ka ke wa patelediwa go dira selo se o sa batleng go se dira fa o tseantswe. MOOKAMEDI WA BADIRI LE MOTLHATLHOBI Fa o leba lenaane la dithutego tsa ga Mop Sonia, o kgona go bona sentle gore o dirisa kitso e a e bapetseng mo go lateleleng mokgele wa gagwe wa tiro go solegela ba bangwe molemo. Go ralala dingwaga, o ile a okamela baithuti ba le 12 ba masetase le baithuti ba le babedi ba ba ithutetseng bongaka e bile o ile a dira jaaka motlhatlhobi yo o kwa ntle ga setheo wa baithuti ba le 18 ba masetase le baithuti ba le babedi ba ba ithutetseng bongaka. Ga jaanong jaana o na le baithuti ba le babedi ba masetase le ba le babedi b a bongaka. Jaaka mankge mo tirong ya gagwe, o dirile ditiro di le dintsi tsa go tlhatlhoba boleng le go ruta dikhoso di le dintsi, a di ruta makgotlatoropo, mafapha a puso le ditheo tse di jaaka Sanlam, Vodacom, South African Airways le BMW. Ka 2005, o ne a leka ba e neng e tlile go nna batshameki ba nako e e tlang ba South African Golf Development Academy go bona gore a ba tla nna le bokgoni mo go yone. Dingwaga di le mmala, ke ile ka tshameka kolofo, mme e ile ya ntseela nako e ntsi. O rata metshameko ya mefuta yotlhe, mme o rata tenese go e feta yotlhe. Gape ke rata go taboga, ka gonne ke rata dijo tse di monate! DIMPOPI LE BANA O rata go iketla ka go buisa le go tshameka dikarata. gape ke ne ke tlhola ke dira dimpopi tsa letsopa - pele ga re nna le bana. Fa e sa le ka nako eo, Sonia le monna wa gagwe e leng Fanie ba na le bana ba le bane. Morwadia Swanepoel yo mogolo, e leng Christél (26), o nyetswe ka kgwedi ya Tlhakole. Ene le monna wa gagwe ba kwa Korea Borwa gone jaanong mo malatsing a boikhutso a morago ga nyalo ya bone, koo ba rutang ba bangwe Seesemane gone. Wa bobedi, e leng Zander (23), o ithutela LLB kwa YBB. Mawelana, e leng Divan le Sonika (20), le bone ke baithuti. Divan o ithutela tiro ya borulaganyi jwa toropo le jwa kgaolo kwa YBB mme Sonika ene o ithutela bobalamatlotlo (dikerii ya BAcc) kwa Stellenbosch. Mop Sonia le mogatsa, Fanie yo a leng mmueledi, ka nako ya boikhutso kwa Mosambique ka 2010 Gape go na le ditshedi tse dingwe tse di modumo mo lelapeng leno: Gunther le Shadow, dipapage tse pedi tsa Aforika tsa mmala o mosetlha. O na le kgakololo ya ka fa motho a ka lebanang le kgatelesego mo tlhaloganyong ka gone: Go botlhokwa go dira dilo ka tekatekano Iphe nako ya go iketla. Gakologelwa gore go nna le tsholofelo ka botshelo go fokotsa kgatelesego ya mo tlhaloganyong. Dintlha dingwe tse di kgatlhang Dijo tse a di ratang thata: Setšhuu sa tamati ka molala wa nku Buka e a e ratang thata: Catherine the Great e e kwadilweng ke Carolly Erickson Ke eng se se ntshegisang: Go dira metlae ga baithuti Motho yo o tumileng yo ke ka ratang go tshwara motlotlo le ene: Catherine the Great. Go tshwanetse ga bo go ne go se motlhofo go tlogela nagagae ya gaabo ya Austria a le dingwaga di le 15 a ya go nna mmusi wa Russia. Lefelo la malatsi a boikhutso le ke le ratang go feta a mangwe: Mossel Bay / Hartenbos. Motse wa sekaka o a kgatlhisa Ka 2001 le 2002, Mop Sonia o ne a dira kwa Dubai - sa ntlha o ne a direla dikhampani di le pedi tsa poraefete mme moragonyana a direla Lefapha la tsa Diphofo. Se ke se ratileng thata ka Dubai e ne e le lebelo le tlhabologo e diregang ka lone koo. Pele ga 1966, e ne e le motse wa ditente wa bakgarakgatshegi, Ba-Arabia ba bahumanegi. Fa go sena go lemogwa ka 1996 gore lefelo leno le na le oli, le ne la tlhabologa ka bonako go nna mongwe wa metse ya segompieno mo lefatsheng. Dubai e buswa ke mmusi wa Moarabia - ka jalo ka naga ya mmusaesi. Batho ba ba tswang kwa dinageng di sele ba lebeletswe gore ba dire dilo go ya ka setso sa lefelo leo le dingwao tsa teng. Ke ne ke le teng koo ka nako ya Go itima dijo ga Ramadan. Ka nako eo, ga go a letlelelwa gore motho a je a bo a nwe mo pontsheng mme ke ne ke sa letlelelwa go nwa metsi fa ke ne ke tshwerwe dikokoano tsa go tlhabana botlhale go ne go se motlhofo gotlhelele. Kgwetlho e nngwe e ne e le kgopolo ya wasta, e ke neng ka kopana le yone fa ke ne ke tlhophela baithuti maemo. Mongwe wa bone o ne a amana le mmusaesi wa naga eo ka losika, mme ke ne ka tlhagisiwa go sa le gore o na le wasta. E lejwa e le maatla a a fitlhegileng a Botlhaba-Gare e bile e amana le dikgokagano - ka mafoko a mangwe tsa gore o itsane le mang. Fa o na le wasta, o tshwanelwa ke go newa ditshiamelo tse di rileng. I 11

12 YBB e tshamekela batho ba ba nang le bogole mmino wa rock and roll! M ongwe le mongwe wa rona ke sekgantshwane sa mmino wa rock! YBB e ile ya bontsha gape gore e tlhomile mogopolo mo dilong tse di tshwanetseng, ka go keteka Letsatsi la go Ikaparela Fela la Labotlhano wa di 2 Lwetse, ka tlhagafalo ya ka gale. Setlhogo sa ngwaga ono e ne e le Worn to be wild mme badiri ba ile ba nna le seabe ka tlhagafalo mo go sone. Mafapha a le mane a ile a golagana le diopedi tsa rock le diopedi tse dingwe mme re rata go lo bontsha dingwe tsa dinepe tsa teng. O ka ya go lebelela mo tsebeng ya lotseno la intranete kwa go News ka mo kholomong ya mo gare. Klika ka mo NWU takes part in Casual day initiative, kampo ya kwa tsebeng ya Facebook ya Ofisi ya Setheo ya: NWU Institutional Communications go ka bona ditshwantsho tse dingwe. Botlhe ba ba nnileng le seabe ba a lebogwa - go fitlha re bonana gape mo ngwageng o o tlang! Go bonala baopedi ba ba tumileng ba mmino wa rock ba ne ba ntse ba le teng mo Ofising ya Setheo mme ba sa itlhagise. Eish! e ne e le lesego tota go ba gatisa mo filiming. Rre Anton Scheppel: Molaodi: Dikamano le Badiri (ka fa molemeng) le Rre Zaan Strydom, Molaodi: Go lekalekana ga Badiri mo Tirong. Elvis le basadi ba babedi ba a dirang le bone ba ne ba tla go itlhagisa mo Khamphaseng ya Potchefstroom. Yono ke Mop Amanda Lourens, yo e leng Motlatsamoreketoro: wa Patlisiso le Dithulaganyo (ka fa molemeng), Mop Herman van Schalkwyk, Moreketoro: wa khamphase ya Potchefstroom, le Mop Mariëtte Lowes, Motlatsamoreketoro: Go Ruta le Go Ithuta. Khamphase ya Khutlotharo ya Lekwa e ne e tletse ka diopedi tse di nang le talente. Go tswa ka fa molemeng ke Mohumagatsana Jani Jooste (mookamedi wa legoro, Legoro la Disaense tsa Ikonomi le Thekenoloji ya Tshedimosetso), Mohumagatsana Leandra van der Merwe (motlhatlheledi, Sekolo sa Thekenoloji ya Tshedimosetso) le Mohumagatsana Helei Jooste (mokwaledi mo ofising ya Modini, Legoro la Disaense tsa Ikonomi le Thekenoloji ya Tshedimosetso). Ofisi ya go amogelwa ga baithuti mo Khamphaseng ya Mafikeng e ne ya keteka Letsatsi la go Ikaparela Fela kwantle ga go inyatsa ka gope. Kwa morago, go tswa ka fa molemeng, ke Mohumagatsana Tshenolo Selima, motlatsamotsamaisi, Mohumagatsana Abigail Corns, motlhankedimogolo wa tsamaiso, Mohumagatsana Linnoid van der Wath, motlatsamotsamaisi, Mohumagatsana Luween Lottering, motlatsamotsamaisi, Rre Christopher Titus, motlatsamotsamaisi le Mohumagatsana Keshni Scholtz, motlhankedimogolo wa tsamaiso. Ka fa pele, go tswa ka fa molemeng, ke Mohumagatsana Leilani Titus, Rre Petrus Cloete le Mohumagatsana Natalie Titus botlhe ke bathusabatsamaisi. 12 I

13 Bomankge bano ba itse se ba buang Bomankge ba YBB gantsi ba nopolwa mo metsweding ya dikgang, mme ka ka sone go dira jalo ba godisa maemo a YBB jaaka setheo se bontsi bo tlang go batla kitso mo go sone le mokgwa o moša wa go dira dilo. Mo kgatisong, re batla gape go abelana ditshwaelo tsa bone le babadi ba rona. Baitseanape ba YBB Mawatle a rona a a nyelela. Mathata a a farologaneng a a jaaka thuthafalo ya lefaufau, kgotlhelo le go tshwara ditlhapi go feta selekanyo a bakile maemo a e leng gore ga a a siamela mawatle e bile a senya maemo mangwe a lewatle. Go nyelela ga ditshedi tse di seng kana ka sepe tsa lewatle go go diregang gone jaanong go ama motho mongwe le mongwe, ka gonne seno se amana le go sireletsega ga dijo le lotseno lwa madi mo lefatsheng. Molaetsa wa konokono go tswa go Lenaneo la Boditšhabatšhaba ka ga boemo jwa lewatle ke gore re tshwanetse go tsaya kgato ka bonako, ka gonne re setse re ntse re le mo bothateng. Mop Nico Smit, Moithutadiphologolo, wa Legoro la Disaense tsa Tlhago, mo Khamphaseng ya Potchefstroom yo gape e leng leloko la phanele ya boditšhabatšhaba la banetetshi ba ba amanang le tsa lewatle. Bay FM, 23 Seetebosigo 2011 Go rwalelelwa ke metsi a a nang le asiti a moepo ga boalo jo bo ka fa tlase ga lefatshe jwa dikago tse di goletseng kwa godimo thata mo gare ga mpa ya kgaolo ya kgwebo ga go bake bothata. Metsi a go lebeletsweng gore a tlaa tla mo go se nang metsi gone mo meepong ga a a tshwanelwa go lejwa jaaka a a tla bakang kotsi, mme jaaka tshono ya go dirisa metsi a a ntseng a sa dirisiwe dingwaga di le mmalwa. Mop Frank Winde, wa Disaense tsa Tikologo yo gape e leng tlhogo ya Setlhopha sa Patlisiso ka Metsi mo Moepong, wa kgatiso ya Pretoria News wa mo Khamphaseng ya Potchefstroom, 28 Seetebosigo Mogote wa molelo o o neng o tutuma kwa tikologong ya Tlokwe ka di 23 Phatwe 2011 o ne o fitlha go MW mo mafelong mangwe. Mogote wa seteišene sa motlakase sa Koeberg ke 600 MW ka nako e le nngwe. Dipatlisiso di bontsha gore go kgona go laola maikutlo go nna le seabe se segolo tota mo isagweng ya ngwana wa gago go feta IQ ya gagwe. Mme go farologana le IQ, go kgona go laola maikutlo go ka ithutwa. Lesea la gago le tla kgona go ithuta go laola maikutlo a lone ka tsela e wena o kgonang go laola maikutlo a gago ka yone. Go kgona go laola maikutlo go ka senngwa ke batsadi bao ba sa kgoneng go laola maikutlo a bone. Doret Kirsten, yo e leng moalafamalwetse a tlhaloganyo le maikutlo, wa Legoro la Disaense tsa Pholo, wa Khamphase ya Potchefstroom. yourparenting.co.za, 12 Lwetse 2011 Go anama ga bolwetse jwa go swa mohama go atile thata mo bathong ba bantsho go gaisa ba basweu. Kgatelelo e e kwa godimo ya madi, e leng selo se segolo se se bakang bolwetse joo, ke bothata jo bogolo thata mo bathong ba bantsho. Patlisiso e e neng ya direlwa kwa Potchefstroom ka 2008 e ne ya senola gore 70% ya barutabana b a bantsho le 50% ya barutabana ba basweu ba ne ba na le kgatelelo e e kwa godimo ya madi. Mop Alta Schutte, yo e leng Mokaedi: Kgatelelo e e Kwa Godimo ya Madi mo Setlhopheng sa Patlisiso sa Aforika kgotsa Hypertension in Africa Research Team (HART), wa Legoro la Disaense tsa Pholo, mo Khamphaseng ya Potchefstroom. Beeld, 24 Seetebosigo 2011 Mop Dewald van Niekerk, e leng Mokaedi: Senthara ya Aforika ya Dipatlisiso ka Masetlapelo, Lefelo la Patlisiso la Go Tlisa Diphetogo mo Loagong, Legoro la Botsweretshi la Khamphase ya Potchefstroom Potchefstroom Herald, 2 Lwetse 2011 I 13

14 Dithulaganyong tsa dikgato-kgalemo Mo kgatisong eno, re tlhoma mogopolo mo dithulaganyong tsa dikgato-kgalemo kwa YBB. Eish! e ne ya bua le Rre Anton Scheppel, yo e leng Molaodi wa Setheo: Dikamano le Badiri, ka ga dithulaganyo tse di leng teng tse di ka dirisiwang ke bathapiwa le ke balaodi. P: Motho a ka bona kae tshedimosetso ka ga dithulaganyo tsa dikgato-kgalemo? K: Bošeng jaana YBB e ne ya tlhabolola mmanuale wa tsela ya boitshwaro, o o neng wa romelelwa Setlhopha sa Botsamaisi sa Setheo gore se o amogele semmuso ka Lwetse Mo ngwageng o o tlang, re tlile go katisa balaodi botlhe ba YBB le baokamedi ba badiri go ba thusa gore ba tlwaelane le diteng tsa mmanuale ono. P: Ke dithulaganyo dife tse nna jaaka modiri ke ka di latelang fa ke na le dingongorego dingwe mo tirong? K: O ka latela thulaganyo ya go tlhagisa dingongorego e e nang le dikgato di le nne tsa semmuso. Sa ntlha, motho yo o nang le dingongorego o tlhalosa dingongorego tsa gagwe. Motho yo go tsenngwang ngongorego kgatlhanong le ene le mogakolodi go tswa kwa Lefapheng la Tsa Badiri ba tshwanetse go nna gone. Sa bobedi, motho yo o nang le dingongorego o tshwanetse go kwala ngongorego ya gagwe ka go tlatsa foromo ya semmuso e e tswang kwa Lefapheng la Tsa Badiri. Go tla latela motlotlo wa bobedi, o mo go one tlhogo ya balaodi e tla bong e le modulasetulo, motlotlo o motho yo o nang le dingongorego a tla yang kwa go one a patilwe ke badirammogo kgotsa ke moemedi yo o tswang kwa mokgatlhong o o itsegeng o o lwelang ditshwanelo tsa badiri. Kgato ya boraro - go tshwarwa motlotlo o mongwe gape - ke tlhogo e e latelang ya balaodi. Fa go sa kgonege go bona tharabololo, go tla latela kgato ya bofelo. Mo kgatong ya bofelo, ofisi ya me e tlhoma komiti gore e dire dipatlisiso ka kgang eo le go fitlhelelwa tshwetso ka yone. Tshwetso e e tla dirwang ga e kitla e fetolwa mme e ka nna ya felela ka gore molatofadiwa a otlhaiwe, a kope maitshwarelo mo go yo o nang le dingongorego, kgotsa go tla dirwa tshwetso le fa e ka nna efe fela e e tshwanetseng. P: Go tweng fa e le gore motho yo o nang le dingongorego ga a ise a kgotsofale? K: Mothapiwa a ka nna a buisana le Commission for Conciliation, Mediation and Arbitration (CCMA) ka nako epe fela. Gakologelwa fela gore mokgatlho ono o tla lebelela gore o kope pele thuso ka botlalo mo ditheong tsa gago tsa go rarabolola dikgotlhang - jaaka go tlhalositswe fa godimo. P: Ke eng se ke ka se dirang nna jaaka mmenejara fa mothapiwa a tlhoka go otlhaiwa? K: Go tshwanetse go latelwa thulaganyo ya kgato ka kgato ya go otlhaya. Seno se raya gore go tshwanetse ga tsewa dikgato tsotlhe ka go latelana ga tsone go fitlha kgang e rarabololwa. P: Dikgato tseno ke dife? K: Kgato ya ntlha ke go newa tlhagiso ka molomo kgotsa ka lekwalo mme kgato ya bobedi ke go tshwarwa ga kokoano ya semmuso ya dikgato-kgalemo mo tirong le go newa ga motho tlhagiso ya bofelo. Fa go dirilwe ditlolomolao tse di masisi thata kgotsa fa di dirilwe go feta gangwe, go tla tsewa kgato ya boraro. Eno e akaretsa go tshwarwa ga kokoano ya dikgato-kgalemo mo yunibesiting e ofisi ya me e tla nnang le seabe mo go yone, mme seno se ka felela ka gore motho a lelekiwe - fa go tshwanela jalo. P: A mothapiwa a ka dira boikuelo kgatlhanong le kokoano ya dikgato-kgalemo ya Yunibesiti? K: Ee, mothapiwa mongwe le mongwe o na le tshwanelo ya go kopa gore kgang e sekasekwe gape ke komiti e e tlhophetsweng seo. Le fa go ntse jalo, go sekasekwa ditokomane fela. Bosupi jo bongwe bo sekasekwa mo maemong a a rileng fela. P: Ke mokgwatsamaiso ofe o nna jaaka mmenejara ke tshwanetseng go o latela fa ke akanya gore go na le mongwe mo go ba ke ba okametseng yo o sa direng tiro ka tsela e e nkgotsofatsang? K: Gakologelwa gore go tlhoka bokgoni mo tirong go amana le mokgwa o tiro e dirwang ka one. Seno ga se a tshwanela go tlhakatlhakanngwa le go otlhaiwa. Mo kgannyeng ya go otlhaiwa, motho o tlola molao ka boomo, mme go tlhoka bokgoni mo tirong kgotsa go kgoreletsega mo tirong go bakwa ke bolwetse, kgobalo, go sa kgone go tlwaelwa maemo a mo tirong kgotsa go dira tiro ya maemo a a kwa tlase. Go dira tiro ya maemo a a kwa tlase, go ka dirwa ke go bo motho a sena maitemogelo a tiro, a se na bokgoni. E re ka thulaganyo e le ka ga go dira tiro e e tshwanetseng go tokafadiwa, e ka nna thulaganyo e e tsayang lobaka lo lo leele go feta thulaganyo ya dikgato-kgalemo. Seno se ka felela ka gore motho a fokolediwe maemo mo tirong, go fokodiwe madi ao a a amogelang, a fudusediwe kwa lekaleng le lengwe kgotsa a lelekiwe. P: Ke eng se ke tshwanetseng go se dira jaaka mmenejara fa mothapiwa sa tla tirong kwa ntle ga lebaka? K: Dikgato tsa mathata a le mmalwa a boitshwaro - a a jaaka go sa tle tirong - di kwadilwe mo mmanualeng wa maitshwaro. Gape o na le tshedimosetso ka ga go sa itshware sentle, go nna letshwenyo (go go bidiwang go kgerisa ba bangwe mo tirong ), go tshwenya ba bangwe ka tsa thobalano le go sa ikobele balaodi. P: Mmanuale o o tlhabolotsweng o tla nna teng leng le gone kae? K: Re solofela gore o tla nna teng mo intraneteng kwa bokhutlong jwa kgwedi ya Ngwanaitseele 2011, mo atereseng ya nwu.ac.za/af/content/beleide-en-reels. P: Nka ikgolaganya le mang fa ke na le dipotso tse di oketsegileng ka kgang eno? K: Ikutlwe o gololesegile go ikgolaganya le Moh Christelle Foord kgotsa Moh Michelle Bownes. 14 I

15 Mop Themba Mosia, Mokwadisi wa mo Setheong sa YBB (ka fa molemeng), o leboga mmueledi e leng Solly Sithole, SC, yo o neng a neela puo ka nako ya seminara ka botsamaisi jwa tshedimosetso. Kwa morago mo setshwantshong ke Mohumagatsana Amanda van der Merwe, yo e leng Molaodi: Botsamaisi jwa Direkoto le Tsamaiso, le Rre Mark Heyink wa lefapha la Kgakololo ka tsa Taolo ya Tshedimosetso. A re tshwanetse go naya batsadi dipholo tsa ditlhatlhobo? N ngwe ya dipotso tse di neng tsa bodiwa kwa seminareng ya bošeng jaana ya go laolwa ga tshedimosetso kwa YBB e ne e le gore a Yunibesiti e ka naya batsadi dipholo tsa ditlhatlhobo tsa baithuti fa baithuti bao ba setse ba lejwa e le bagolo. GO BOLOKA TEKATEKANO LE BOTSAMAISI JWA DIREKOTO Ka nako ya seminara eno, go ne ga bonala sentle gore kgang e go neng go tlotlwa ka yone e ne e le ya go boloka tekatekano fa gare ga tshwanelo ya go newa tshedimosetso le tshwanelo ya go bolokwa ga yone e le sephiri. Seminara eno, e e neng e tshwerwe ka di 11 tsa Phatwe ke lefapha la Botsamaisi jwa Direkoto le Tsamaiso kwa Ofising ya Setheo, ka go dirisana le YBB ya Khomišene ya Ditshwanelo tsa Batho, e ne ya dira gore batsayakarolo mo YBB ba nne le tsela e ntšha ya go leba go tlamela ka tshedimosetso le go e sireletsa. Go ne ga sekasekwa melawana e mebedi. Mo thulaganyong eno, go ne ga bodiwa potso ya gore a dipholo tsa ditlhatlhobo tsa baithuti di ka senolwa kwa ntle ga tetla ya bone. Kgopolo e Mmueledi Thabo Pheto wa Setheo sa Ditirelo tsa Semolao ke ya gore: Ga jaanong jaana, konteraka e e saenilweng ke ya kamano fa gare ga moithuti le yunibesiti, ga e akaretsa batsadi ba moithuti. Nka tshitshinya gore yunibesiti e kope pele tetla ya baithuti pele ga ba senola tshedimosetso e e ntseng jalo. Seno se amana le baithuti ba ba lejwang e le bagolo*, e seng ba ba leng ka fa tlase ga taolo ya batsadi ba bone. Mohumagatsana Chantal Kisoon wa Khomišene ya Ditshwanelo tsa Batho ya Aforikaborwa o ne a bua ka Molao wa Thotloetso ya go bona tshedimosetso mme a gatelela botlhokwa jwa kamano fa gare ga tshedimosetso le botsamaisi jwa direkoto tse di bolokilweng sentle. Rre Mark Heyink, e leng moagente wa Kgakololo ka Tsa Taolo ya Tshedimosetso, o ne a tlamela ka tshedimosetso e e oketsegileng ya Molaotlhomo wa Tshireletso ya Tshedimosetso ya Botho le ka fa go boloka direkoto ga YBB go tshwanetseng ga thusa ka seno ka gone. Mmueledi e leng Solly Sithole, SC, yo e leng Modulasetulo wa Komiti ya Ditshwanelo tsa Batho ya YBB, o ne a bua ka diphelelo tse di ka nnang tsa nna gone tsa molawana wa tshedimosetso mo diyunibesiting le mo baithuting a bo a gatelela botlhokwa jwa go tlhaloganya pharologano fa gare ga melaotheo ya Tshireletso ya Tshedimosetso le Tshireletso ya Tshedimosetso ya Poraefete. Maloko a badiri a ka nna 80 a a dirang ka tsamaiso ya tshedimosetso a ne a lalediwa gore a nne teng mo seminareng eno. * 18 le go feta Botsamaisi jwa Fa wena jaaka leloko la badiri o ka rata go bona tshedimosetso e e tshwerweng ke YBB kgotsa fa mongwe yo o tswang kwa ntle ga yunibesiti a go kopa tshedimosetso, go tshwanetse ga latelwa dikgato tse di latelang: Sa ntlha, ikgolaganye le Mohumagatsana Amanda van der Merwe, yo e leng Mmenejara wa: Botsamaisi Jwa Direkoto le Tsamaiso mo Ofising ya Setheo. Morago ga moo Amanda o tla dira tshwetso ya gore a tshedimosetso e e kopiwang ke tshedimosetso e e laolwang e e senolwang. Fa go sa nna jalo, go tshwanetse ga tladiwa foromo e e kgethegileng. Foromo eno, mmogo le bukakaelo ya tshedimosetso, di ka bonwa mo inthaneteng. Tobetsa mo go Botsamaisi le Botsamaisi Jwa Tsa Kgwebo, morago ga moo mo Dipholisi le Melao. Romela foromo e e tladitsweng kwa go Amanda gore e dirisiwe go ya pele. Dikopo tsotlhe tsa go kopa go bona tshedimosetso di dirwa tumalanong le Ditirelo Tsa Semolao. I 15

16 Kokoano ya semmuso ya yunibesiti e amogela baeteledipele ba baša Setlhopha se seša sa Kokoano ya semmuso ya yunibesiti se ne sa tlhophiwa ka di 6 Diphalane Ba simolola ka fa molemeng Ngaka Brendah Sekatane, motlhatlheledi kwa khamphaseng ya Khutlotharo ya Lekwa, Mop Themba Mosia (Mokwaledi wa Kokoano ya semmuso ya yunibesiti le Mokwadisi wa mo Setheong wa YBB), Ngaka Sammy Thekiso, motlhatlheledi kwa Khamphaseng ya Mafikeng (Motlatsamodulasetulo), Mmueledi Jan Henning, SC (Modulasetulo), Ngaka Dirk Hermann, Mothusa Mokwaledi-Kakaretso wa Mokgatlho o o Lwelang Ditshwanelo tsa Badiri, Pretoria, Mop Marius Stander, motlhatlheledi wa Khamphase ya Khutlotharo ya Lekwa, Rre Thabang Tikane, o tshwaragane le Lefapha la porofense ya Tlhabololo ya Loago kwa Matlosane, Mmueledi Johan Kruger, ramolao go tswa kwa Pretoria, le Mohumagatsana Heleen Coetzee, e leng motlhatlheledi kwa Khamphaseng ya Potchefstroom. Bafenyi ba kgaisanoya kgatiso ya pele ga e ka ga Leinakgwebo la YBB ba tla bidiwa maina mo kgatisong ya bofelo ya ngwaga. Re kopa gore botlhe ba ikwadise mo kgaisanong e ya kgatiso e. Fenya! Fenya! Fenya! O ka fenya dimpho tsa korporatifi, batla fela dikarabo tse di 10! Itemogele gore ditshwantsho tse tsa gaufi ke eng mme o fe le ditsebe tsa teng mo Eish! 4. 6: Eish! e ikgapetse maemo a boraro mo setlhopheng sefe sa kgaisano ya Foramo ya Dikgatiso Tsa Aforika Borwa? 7: YBB a ikgapetse awate efe ngwaga wa botlhano ka go latelana? 8: Mokaedi yo moša wa Sekolo sa Botsamaisi Jwa Kgwebo mo Khamphaseng ya Potchefstroom ke mang? 9: Ke eng se Mop Sonia Swanepoel, Modini wa: Legoro la Kgwebo le Botsamaisi mo Khamphaseng ya Mafikeng a se dirang fa a iketlile? 10: Go tshwanetse ga ikgolaganngwa le mang fa leloko la badiri kgotsa leloko le le tswang mo baaging le batla tshedimosetso? ROMELA DIKARABO TSA GAGO KWA GO: Poso: Marelize Santana, Lebokoso la poso ya ka mo teng 260 Eposo: Marelize.Santana@nwu.ac.za mme kwala Eish! ka mo bolokong ya diteng. Se lebalego kwala nomoro ya gago ya bodirammogo, setlhogo, maina, sefane, le lefapha le khamphase tsa gago. Dikarabo tsa ntlha tse di siameng go tswa mo Khamphaseng e nngwe le e nngwe tse di tla gogiwang di tla fa moikwadisi mpho! 16 I

17 Go sa ipone tsapa... Go bonala go se sepe se se ka emisang batho ba rona ba ba sa iponeng tsapa go thusa ba bangwe ka go dira go feta se go neng go lebeletswe gore ba se dire. Fela jaaka mo kgatisong e e fetileng, Eish! e akgola badirammogo botlhe ba YBB ba ba dirang go feta tiro ya bone e e tlwaelegileng ya letsatsi le letsatsi. MIRRIAM TLHAGALE Moh Mirriam Tlhagale, yo e leng mokwaledi mo ofising ya Molaodi : Ditirelo tsa Tshireletso mo Khamphaseng ya Mafikeng, ke motho yo go ka ikaegwang ka ene. Mirriam ke motho yo o nang le maikarabelo tota - o ikarabela ka go beelediwa ga Holo ya Senete le Diphaposi tsa Senete e bile o dira tiro ya gagwe sentle tota, go bolela jalo Moh Christina Travis, e leng Tlhogo ya: Lefapha la Bokwaledi la Khamphase le Bobolokelotshedimosetso. Re anaanela kemonokeng yotlhe ya gagwe le lebaka la gore re kgona go ikaega ka ene ka dinako tsotlhe - le e leng morago ga diura tsa tiro. Badiri ba Lefapha la Tsamaiso ya Tsa Akatemi mo Khamphaseng ya Potchefstroom ba akgola Moh Cynthia Kamffer, motlhankedi wa tsamaiso mo lefapheng leno. Cynthia o thusa fela thata, ke senatla, e bile o ineela ka bojotlhe mo tirong ya gagwe. Kitso ya gagwe e ntsi ka YBB le go iketleeletsa ga gagwe go thusa go sa kgathalasege tiro e e boima e a e dirang ke thuso e kgolo tota mo lefapheng le mo Yunibesiting, ba bolela jalo. Moh Rika Huyser, motegeniki yo mogolo wa Lefapha la Disaense Tsa Baeoloji, le Ngaka Oziniel Ruzvidzo, motlhatlheledimogolo mo go lone lefapha leo mo Khamphaseng ya Mafikeng, boobabedi ba tlhoka go akgolwa. Go ya ka Ngaka Olubukola Babaloa, motlhatlheledimogolo le tlhogo ya lefapha, badiri ba babedi bano ba thusa fela thata. Rika o ineetse ka botlalo mo tirong ya gagwe e bile o dira bojotlhe jwa gagwe go ema badirammogo ka ene nokeng le go thusa lefapha go gola. Tlhagafalo e a nang le yone e tshelegela ba bangwe! Ngaka Oziniel ga a ipone tsapa go amogela baithuti le go dirisana le bone ka tsela e e siameng. Re a lo leboga, badiri-ka-rona go bolela jalo Ngaka Olubukola. Go ya ka Moh Louisa Knight, mokwaledi wa Tlhogo ya Ditirelo: Tsamaiso le Botsamaisi mo Sekolong sa Dithuto Tse di Theilweng mo Kharikhulamong mo Khamphaseng ya Potchefstroom, Rre Johan Liebenberg, Tlhogo ya Ditirelo: Tsamaiso le Botsamaisi, o tshwanelwa ke go akgolelwa tiro e a e dirang ka natla. Moh Evie Pivalizza, mookamedi wa Senthara ya Tlhabololo ya Akatemi mo Khamphaseng ya Mafikeng o eletsa go tlhopha Rre Motheo Koitsiwe, yo e leng motlhatlheledi mo Sekolong sa Disaense tsa Loago. Thuso ya ga Motheo ke ya boleng jo bo kwa godimo ka dinako tsotlhe. Go nna le maikutlo a a siameng ga gagwe le bokgoni jo bo seng kana ka sepe jo a nang le jone - segolobogolo jwa go dira le batho ba bangwe ba ba tswang mo maemong a a farologaneng - go solegela khamphase molemo. Leloko le lengwe la badiri le le tshwanelwang ke go akgolwa ke Rre John Bond, Molaodi wa Setheo sa FNB sa go Dira ka Natla mo Metshamekong mo Khamphase ya Potchefstroom. Moh Mpho Seshabela, e leng motlhankedi wa tsamaiso wa Botsamaisi jwa Direkoto le Tsamaiso mo Ofising ya Setheo, o batla go mo tlhopha jaaka motho yo o tlhomologileng yo gantsi a iketleeleditseng go thusa batho. Gantsi John o nna a ntse a na le maikutlo a a siameng ka tiro, segolobogolo botsamaisi jwa direkoto. O lemoga botlhokwa jwa go dira jalo e bile o dira jalo ka dinako tsotlhe - re a go leboga John! Moh Claudie Kroese, motlhankedi wa tsa puisano mo Legorong la Boenjenere mo Khamphaseng ya Potchefstroom, o tlhopha Moh Retha Potgieter, Molaodi wa tsamaiso mo ofising ya Modini: Boenjeneri. Retha o ineetse mo tirong ya gagwe 100% e bile ga a ke a ipona tsapa go thusa moithuti mongwe le mongwe. O direla motho mongwe le mongwe nako, ga a ke a latlhegelwa ke bopelotelele jwa gagwe mme o nna a ntse a nyenya ka dinako tsotlhe. Go bonala sentle gore o rata baithuti ba gagwe fela thata. Fa o batla go tlhopha modiri-ka-wena yo o dirang go feta ka fa go lebeletsweng ka gone, romela imeili kwa go Marelize. Santana@nwu.ac.za. Gakologelwa go supa maemo a gago a tiro le leina la lefapha la gago kgotsa sekolo sa gago, le tsa motho yo o mo tlhophang. JOHAN LIEBENBERG OZINIEL RUZVIDZO RIKA HUYSER CYNTHIA KAMFFER Gantsi Johan ga a ipone tsapa go thusa moithuti ope, motsadi kgotsa modirammogo. Ga go sepe se se thata go ka rarabololwa; o nna a na le tsholofelo ka dinako tsotlhe e bile o dira tiro e e molemo tota. Johan o pelotelele e bile o botsalano mme kgoro ya gagwe e nna e butswe ka dinako tsotlhe go amogela le fa e le mang fela yo o batlang go tla go mmona, go bolela jalo Louisa. RETHA POTGIETER JOHN BOND MOTHEO KOITSIWE I 17

18 Badiri ka tsa Ditšhelete ba HESA ba kopana fano M o boemong jwa go kopana kwa go nngwe ya ditoropo tse dikgolo tsa Aforikaborwa jaaka ka tlwaelo, Foramo ya Bakhuduthamaga ba tsa Ditšhelete ya Thutogodimo mo Aforikaborwa kgotsa Higher Education South Africa (HESA) e ne ya tshwarelwa mo YBB bošeng jaana lekgetlo la ntlha-ntlha. Ka nako ya khonferense eno go simolola ka di 25 go fitlha ka di 26 tsa Phatwe 2011 kwa Motseng wa tsa Metshameko kwa Khamphaseng ya YBB ya Potchefstroom, go ne ga tlotlwa ka ditlhogo di le dintsi tse di farologaneng. Ditlhogo tseno di ne di akaretsa dituediso tsa dithuto, pego ka tsa ditšhelete le botsamaisi jo bo kgethegileng jwa tsa kgwebo. Foramo eno e e tshwarwang gararo ka ngwaga e naya bakaedikhuduthamaga ba tsa ditšhelete ba ba dirang ka thuto e e kwa godimo tshono ya go tlhabana botlhale, go itsane le go abelana kitso ka dikgang tse ba nang le kgatlhego e e tshwanang ka tsone. Mokgele wa foramo eno e ne e le go tshwara ditherisano ka matsholo a bosetšhaba a tsa ditšhelete le mathata a teng mmogo le go rotloetsa go nna le moya o o siameng wa go dira madi mo teng ga ditheo tsa thutogodimo mo Aforikaborwa. Khonferense ya bošeng jaana ya Foramo ya Bakhuduthamaga ba tsa Ditšhelete ya Thutogodimo mo Aforikaborwa kgotsa Higher Education South Africa (HESA) e ne e tshwaretswe kwa Motsaneng wa tsa Metshameko kwa Potchefstroom. Ba ba leng fano fa pele go tswa ka fa molemeng ke Rre Hennie Kruger (Yunibesiti ya Johannesburg), Mop Henk Kriek (Yunibesiti ya Johannesburg le modulasetulo wa foramo), Rre Marius Scheepers (Nelson Mandela Metropolitan University) le Mohumagatsana Marisna Nel (Yunibesiti ya Foreisetata). Baemedi ba YBB ba kwa morago go tswa ka fa molemeng mme ke Mop Johan Rost, Mokaedikhuduthamaga: Ditšhelete le Dikago, Mohumagatsana Elmarie de Beer, e leng Molaodi wa Setheo sa: Ditšhelete, le Rre Danie Walker, wa Ditšhelete tsa Setheo. Ba ba nang le bone kwa morago ke Rre Chris Liebenberg (Yunibesiti ya Foreisetata) ka kwa mojeng. Ka letsatsi la go repisa ka 2 Lwetse, khamphase e ne e tletse ka dinaledi tsa baopedi ba Rock. Bangwe ba baitsiwe ke batho botlhe ba ba ileng ba tshegisa batho le badirammogo go tswa mo molemeng ke Moh Esmé Marks, HR, Ofisi ya Setheo, Mor Bobo van der Westhuizen, Mokaedimogolo: Ditšhelete le Dibebofatsi, Khamphase ya Potchefstroom, Mor Petrus Cloete, Ofisi ya Ikwadiso, Khamphase ya Mafikeng, le Moh Colleen O Grady, Ditirelo tsa Thekeniki, Khamphase ya Khutlotharo ya Lekwa. 18 I

19 Re bolele gore o akanya eng ka ga Eish! Re solofela fa o itumeletse go amogela lekwalodikgang la badiri la Eish! mme o lemogile fa le le botlhokwa e bile le na le tshedimosetso. Gore re kgone go sekaseka lekwalodikgang le, re ka itumela fa o ka tsaya metsotso e se kae ya nako ya gago go araba dipotso tse di latelang. Batho ba le bararo ba ba lesego ba ba tlaa tsibogelang dipotso tse go tswa mo yuniting nngwe le nngwe ya tiro ba tlaa amogela R250 mongwe le mongwe. Go tswa mo sekaleng sa go tloga ka nngwe (1) go fitlha ka tlhano (5), moo nngwe e emelang le e seng mme tlhano e emela mo go fetisang. Tswee tswee, supa gore o rata go buisa go le kanakang ka ga tse di latelang go tswa mo lekwalong la Eish!: Dikgang/diathikele ka ga: Dintlha ka ga Khansele/ditshwetso Botsamaisi Dipholisi, tsamaiso le tsa thulaganyo Diphitlhelelo tsa NWU Diphitlhelelo tsa batho/badiri ka nosi Meletlo ya Dikabo, diseminara le dikhonferense Dikgang tse di itumedisang batho ka kakaretso (go lebilwe batho e seng dintlha fela) Go Ruta le Go Ithuta Dipatlisiso Tsweletso ya setšhaba Dintlha tse di ka tsweletswang go nna tsa leruri (go tshela botshelo jwa tlhago e tala) Disenthara/magoro/ditirelo tsa tshegetso Mabaka a a amang badiri (Merero ya Badiri) Dikgang tsa ka metlha: Melaetsa go tswa go Motlatsamokanseliri Tsa botseleganyi Go itebaganya le tatelano ya ditiragalo Dinopolo go tswa mo tatelanong ya ditiragalo tsa baitseanape ba mo NWU Porofaele ya badiri ba NWU mo bogareng jwa lekwalodikgang Dikgang tsa Khamphase Dikgaisano Athikele ka ga ba ba tsayang matsapa go feta mo tirong ya bona Dikhathunu Nopolo mo tsebeng e e kwa morago A o bona Eish! jaaka motswedi o o botlhokwa wa tshedimosetso? A o ka rata re oketse ditsebe tsa Dikgang tsa Dikhamphase ka mo Eish!? A o ka itumelela go bona diporofaele tse dintsinyana ka ga badiri ba mo NWU mo Eish? A o rata go buisa ka ga dikakanyo tsa batho ba bangwe ka ga mabaka a a farologaneng? A o ka itumelela go buisa Eish! mo inthaneteng kgotsa e le e e gatisitsweng fela? Ee Ee Ee Ee Mo Inthaneteng Nnyaa Nnyaa Nnyaa Nnyaa E e gatisitsweng Nka itumelela go bona go kwadilwe go le gontsi ka ga (kwala tshitshinyo ya gago fa tlase fa): O ka itumelela go bona diphetogo kgotsa ditokafatso dife mo dikgatisong tse di tlang tsa Eish!? Re lebogela go bo o tsere nako ya gago go araba dipotso tse. Tswee tswee e romele kwa go Nelia Engelbrecht ka poso ya kgopa(poso ya kgale) mo Box 260, kgotsa o e fekesetse go O ka kgona gape go bona dipotso tse mo intraneteng. Klika mo go News mo sekhutlong se se kwa godimo mo tsebeng ya lotseno la wepe. O ka bona dipotso ka mo tlase ga Print Newsletters > Eish! E boloke, o e tlatse o bo o e romela ka imeile kwa go nelia.engelbrecht@nwu.ac.za. Fa o ka rata go fenya kabelo, ka kopo, tlatsa ka mo tlase mo: Leina:... Nomoro ya Mogala:... Karolo ya Kgwebo ya Yunibesiti :... I 19

20 YBB e direla tekatekanyo mo boitseanapeng go raya boeteledipele mo ditirong tsotlhe. MENA FA Merero le Kamano ya Korporatifi Lebokoso la Poso 260 Ofisi ya Setheo YBB Poposešwa ka pharologano

GRADE 10 SETSWANA PUOTLALELETSO YA BOBEDI PAMPIRI YA BORARO 4. NATIONAL SENIOR CERTIFICATE EXAMINATION MADUO: 80. NAKO: 3 diura

GRADE 10 SETSWANA PUOTLALELETSO YA BOBEDI PAMPIRI YA BORARO 4. NATIONAL SENIOR CERTIFICATE EXAMINATION MADUO: 80. NAKO: 3 diura 4. NATIONAL SENIOR CERTIFICATE EXAMINATION GRADE 10 SETSWANA PUOTLALELETSO YA BOBEDI PAMPIRI YA BORARO MADUO: 80 NAKO: 3 diura This question paper consists of 7 pages. Setswana/SAL/P3 2 DoE/Exemplar DITAELO

More information

Buka ya ka ya Tirogae (2)

Buka ya ka ya Tirogae (2) Buka ya ka ya Tirogae (2) Leina: Ngwaga: Sekolo: Ditebogo Re eletsa go Leboga mafelo a a lomaganeng le mafaratlhatlha a a latelang ka go re neela dithusathuto tsa bona: http://www.math-drills.com/addition.shtml

More information

O rata LovCash thata. YBB e tlhagisa Motseleganyi wa Ngwaga. Patlisiso e e tlhomologile ya HIV go thusa bomme le bana

O rata LovCash thata. YBB e tlhagisa Motseleganyi wa Ngwaga. Patlisiso e e tlhomologile ya HIV go thusa bomme le bana eish! KGATISO 7 No 6 Diphalane 2013 Lekwalodikgang la YBB Patlisiso e e tlhomologile ya HIV go thusa bomme le bana O rata LovCash thata YBB e tlhagisa Motseleganyi wa Ngwaga Kaedi 2 Repisa dithapo gannye

More information

KGATISO 8 No 6 Diphalane Lekwalodikgang la Badirammogo ba YBB Madiba Mop Manie

KGATISO 8 No 6 Diphalane Lekwalodikgang la Badirammogo ba YBB Madiba Mop Manie eish! KGATISO 8 No 6 Diphalane 2014 Lekwalodikgang la Badirammogo ba YBB Bolelela lefatshe ka patlisiso ya rona Ditiro tsa Letsatsi la Madibadi solegela baagi molemo Mop Manie o rata thata go ithuta a

More information

The$Management$of$Spinal$Pain$without$ Serious$Pathology$or$Neurological$Deficits$

The$Management$of$Spinal$Pain$without$ Serious$Pathology$or$Neurological$Deficits$ April$2013$ The$Management$of$Spinal$Pain$without$ Serious$Pathology$or$Neurological$Deficits$ Presenta;on$to:$World$Spine$Care$Conference,$Mahalapye$ Botswana$clinics$are$primary$spine$care$clinics$ $

More information

PUSO YA DIKGAOLO MO BOTSWANA BUKANA YA LENANEO LA BONG

PUSO YA DIKGAOLO MO BOTSWANA BUKANA YA LENANEO LA BONG PUSO YA DIKGAOLO MO BOTSWANA BUKANA YA LENANEO LA BONG Gender links (GL) is a Southern African NGO that is committed to a region in which women and men are able to realise their full potential and participate

More information

tse di rileng tse di tshwanetseng go gakologelwa fa re uma mmidi.

tse di rileng tse di tshwanetseng go gakologelwa fa re uma mmidi. PULA IMVULA >> GROWING FOOD >> GROWING PEOPLE >> GROWING PROSPERITY >> Phatwe 2018 MMIDI gakologelwa dintlha tse ka Phatwe le Lwetse Lekwalo la Grain SA la balemipotlana Bala moteng: Mo athikeleng e ke

More information

PEGELO YA PHOLISI YA BOSETŠHABA YA KHARIKHULAMO LE TLHATLHOBO MEPHATO R-3

PEGELO YA PHOLISI YA BOSETŠHABA YA KHARIKHULAMO LE TLHATLHOBO MEPHATO R-3 PEGELO YA PHOLISI YA BOSETŠHABA YA KHARIKHULAMO LE TLHATLHOBO MEPHATO R-3 SETSWANA PUO YA GAE 1 KAROLO 1 1.1 Lemorago Pegelo ya Pholisi ya Bosetšhaba ya Kharikhulamo le Tlhatlhobo Pegelo ya Kharikhulamo

More information

Bukana e e dirilwe ka thotoetso ya batho ba lefatshe la America ka lenaneo la Presidents Emergency Plan for Aids Relief (PEPFAR) le U.

Bukana e e dirilwe ka thotoetso ya batho ba lefatshe la America ka lenaneo la Presidents Emergency Plan for Aids Relief (PEPFAR) le U. Bukana e e dirilwe ka thotoetso ya batho ba lefatshe la America ka lenaneo la Presidents Emergency Plan for Aids Relief (PEPFAR) le U.S Agency for International Development, USAID ka fa tlase ga tumalano

More information

thuto Lefapha la Thuto REPHABOLIKI YA AFERIKA BORWA Pegelo ya Kharikhulamo ya Bosetπhaba Kereiti (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretso) DIPUO

thuto Lefapha la Thuto REPHABOLIKI YA AFERIKA BORWA Pegelo ya Kharikhulamo ya Bosetπhaba Kereiti (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretso) DIPUO thuto Lefapha la Thuto REPHABOLIKI YA AFERIKA BORWA Pegelo ya Kharikhulamo ya Bosetπhaba Kereiti 10-12 (Tsela ya go Ithuta ya Kakaretso) DIPUO SETSWANA PUOTLALELETSO YA NTLHA Lefapha la Thuto Sol Plaatje

More information

Alumni. Awards/Toekennings

Alumni. Awards/Toekennings Alumni Awards/Toekennings NWU honours outstanding alumni The NWU is proud of its alumni and has again decided to publicly recognise them for their personal and career achievements and for exemplary contributions

More information

NATIONAL SENIOR CERTIFICATE MOPHATO 12

NATIONAL SENIOR CERTIFICATE MOPHATO 12 NATIONAL SENIOR CERTIFICATE MOPHATO 12 SETSWANA PUO YA GAE (HL) PAMPIRI YA NTLHA (P1) TLHAKOLE/MOPITLWE 2016 MADUO: 70 NAKO: Diura di le 2 Pampiri e, e na le ditsebe di le 11. Setswana Puo ya Gae (HL)/P1

More information

MADU A A PHUNYEGILENG

MADU A A PHUNYEGILENG MADU A A PHUNYEGILENG Morena, ke a dumela; Morena, ke a dumela,, Dilo tsotlhe di a kgonega; Morena, ke a dumela. 2 A re saleng re eme fela ka sebakanyana mme re obamiseng ditlhogo tsa rona. Morena Jesu,

More information

Government Gazette Staatskoerant

Government Gazette Staatskoerant Government Gazette Staatskoerant REPUBLIC OF SOUTH AFRICA REPUBLIEK VAN SUID-AFRIKA Vol. 567 Pretoria, 6 September 2012 No. 35656 N.B. The Government Printing Works will not be held responsible for the

More information

baanelwa ba diteng; baanelwa ba thulaganyo; baanelwa ba ba sa itekanelang; le baanelwa ba ba itekanetseng.

baanelwa ba diteng; baanelwa ba thulaganyo; baanelwa ba ba sa itekanelang; le baanelwa ba ba itekanetseng. KGAOLO YA BOTLHANO 5.1 BAANELWA 5.1.1 Matseno Mo kgaolong e, go ya go sekasekiwa baanelwa gore ke eng le tshenolo ya semelo sa baanelwa ba basadi go tlhokometswe mefuta ya bona. Mefuta ya baanelwa e tla

More information

THOTLOETSO. Dulang. 2 Ke itumetse tshokologong eno go ema fano gape, mme fa. 3 Jalo, fela ke batla go bua sena, motlhang ke fitlhang kwa

THOTLOETSO. Dulang. 2 Ke itumetse tshokologong eno go ema fano gape, mme fa. 3 Jalo, fela ke batla go bua sena, motlhang ke fitlhang kwa THOTLOETSO Rraetsho wa Legodimo, rona ka mmannete re a go leboga, tshokologong ena ka ntlha ya sena, tshiamelo e nngwe go ema mo felong ga therelo, go itsise matlotlo a a sa phuruphutsegeng a ga Jesu Keresete,

More information

MADU A A PHUNYEGILENG

MADU A A PHUNYEGILENG MADU A A PHUNYEGILENG A re rapeleng. Morena, jaanong re a dumela. Re dumela mo, go Morwa Modimo, mme, ka sena, re amogela Botshelo jo Bosakhutleng ka Ene. Jaanong re phuthegile gape, maitseboeng ano, kgotsa

More information

Kereke Le Seemo Sa Yone

Kereke Le Seemo Sa Yone Kereke Le Seemo Sa Yone Bolwetse jo bo sa tlwaelesegang thata tota jwa ngwana yo, o tlaa gopolwang bogolo segolo jang mo thapelong mosong ona, jalo rona go tlhomame re batla rotlhe go dira seo. Dingaka

More information

Bolemirui ba mofuta mongwe le mongwe. Nako e gorogile go tlhoma MOLEMIRUI WA NGWAGA. Bala Moteng: DIPHALANE Lekwalo la Grain SA la balemipotlana

Bolemirui ba mofuta mongwe le mongwe. Nako e gorogile go tlhoma MOLEMIRUI WA NGWAGA. Bala Moteng: DIPHALANE Lekwalo la Grain SA la balemipotlana PULA IMVULA >> GROWING FOOD >> GROWING PEOPLE >> GROWING PROSPERITY >> DIPHALANE 2013 Nako e gorogile go tlhoma MOLEMIRUI WA NGWAGA Lekwalo la Grain SA la balemipotlana Bala Moteng: 03 Setlha sa go jwala

More information

NWU JUNIE Gesels saam op. Johnson-broers besoek Fakulteit. RSG gesels met dr Mandie Uys. Partners in Education

NWU JUNIE Gesels saam op. Johnson-broers besoek Fakulteit. RSG gesels met dr Mandie Uys. Partners in Education Oppad met OPVOEDINGSWETENSKAPPE @ NWU JUNIE 2012 Gesels saam op Johnson-broers besoek Fakulteit RSG gesels met dr Mandie Uys Partners in Education Inhoudsopgawe Partners in Education Vakgroep-nuus Message

More information

UNIVERSITY OF CAMBRIDGE INTERNATIONAL EXAMINATIONS General Certificate of Education Ordinary Level

UNIVERSITY OF CAMBRIDGE INTERNATIONAL EXAMINATIONS General Certificate of Education Ordinary Level UNIVERSITY OF CAMBRIDGE INTERNATIONAL EXAMINATIONS General Certificate of Education Ordinary Level *0554137142* SETSWANA 3158/01 Paper 1 Language October/November 2010 Additional Materials: Answer Booklet/Paper

More information

Bakaulengwe, go molemo go

Bakaulengwe, go molemo go MOLAETSA WA BOPORESIDENTE JWA NTLHA, NGWANATSELE 2015 Bakaulengwe, go molemo go nna le lona gape. Jaaka le itse, sale rele mmogo ka Moranang, re nnile le tatlhegelo ya ba Aposetolo bale bararo: Moporesidente

More information

Boitsholo jo bo itshekileng 01203_763_Chastity.indd 1 4/18/13 9:52 AM

Boitsholo jo bo itshekileng 01203_763_Chastity.indd 1 4/18/13 9:52 AM Boitsholo jo bo itshekileng Rara wa Gago yo o kwa Legodimong o a go rata mme o batla gore o itumele gompieno le go isa bo senang bokhutlho. O re file kgakololo le melao ka baporofiti ba Gagwe go go thusa.

More information

Mangoroo e anela ka ga mathata, rnangoroo

Mangoroo e anela ka ga mathata, rnangoroo KGlOID 4 4. 0 :oolt.nedi K> 00 MAin:M> 4. 1 MA'I'SEN) Mangoroo ke maitibolo a ga Mmileng, M.T. roo bokwalapading ba gagwe. E phasaladitswe la ntlha ka ngwaga wa 1975. Ke roofuta roongwe wa dikwalo tsa

More information

UNIVERSITY OF CAMBRIDGE INTERNATIONAL EXAMINATIONS General Certificate of Education Ordinary Level

UNIVERSITY OF CAMBRIDGE INTERNATIONAL EXAMINATIONS General Certificate of Education Ordinary Level UNIVERSITY OF CAMBRIDGE INTERNATIONAL EXAMINATIONS General Certificate of Education Ordinary Level *7839075051* SETSWANA 3158/02 Paper 2 Literature October/November 2011 Additional Materials: Answer Booklet/Paper

More information

Boleo kgatlhano le Modimo

Boleo kgatlhano le Modimo "Ge batho bao ba bitswang ka leina la me, ba ka ikokobetsa, ba rapela, ba batla sefathlego sa me le go sokologa mo ditselang tsa bona tsa bolotsana nna ke tla utlwa ke le kwa legodimong, ke ba itshwarele

More information

LEFAPHA LA TEMOTHUO, JALO YA DIKGWA LE BODIRELATLHAPI REPHABOLIKI YA AFORIKABORWA

LEFAPHA LA TEMOTHUO, JALO YA DIKGWA LE BODIRELATLHAPI REPHABOLIKI YA AFORIKABORWA LEFAPHA LA TEMOTHUO, JALO YA DIKGWA LE BODIRELATLHAPI REPHABOLIKI YA AFORIKABORWA Bukana e rulagantswe g ya ka karl 14 ya Mla wa Thtlets ya Phitlhelel ya Tshedimsets wa 2000 (Mla wa N. 2 wa 2000) E rulagantswe

More information

KERNKONSEPTE / KEY CONCEPTS/ KAKANYOKGOLO

KERNKONSEPTE / KEY CONCEPTS/ KAKANYOKGOLO KERNKONSEPTE / KEY CONCEPTS/ KAKANYOKGOLO FAKULTEIT / FACULTY/ LEGORO: Natuurwetenskappe / Natural Sciences/ Disaense tsa Tlhago SKOOL / SCHOOL/ SEKOLO: Omgewingswetenskappe en Ontwikkeling / Environmental

More information

@ NWU Inspireer tot innovasie

@ NWU Inspireer tot innovasie Oppad met OPVOEDINGSWETENSKAPPE @ NWU Inspireer tot innovasie NOVERMBER / DESEMBER 2012 Onderrigleer: Nie-moedertaalstudente leer met fliek Trots op ons bevorderings Grondslagfase-student innoveer met

More information

Cambridge International Examinations Cambridge Ordinary Level

Cambridge International Examinations Cambridge Ordinary Level Cambridge International Examinations Cambridge Ordinary Level *8523701720* SETSWANA 3158/02 Paper 2 Literature October/November 2017 No Additional Materials are required. 1 hour 30 minutes READ THESE INSTRUCTIONS

More information

Lesson Plans Gr. 1 Term 3 Sesotho

Lesson Plans Gr. 1 Term 3 Sesotho Lesson Plans Gr. 1 Term 3 Sesotho WEEK 1 & 2 Dikahare: Tshireletso Sehloho::Mollo,motlakasi,tjhefu,likotsi jj Sephetho 1: Ho mamela Maemo 2 : Bontsha kutlwisiso le boitshwaro ka ho neha sebui tlhompho

More information

UNIVERSITY OF SWAZILAND FINAL EXAMINATION PAPER- MAY 2012 SECOND LANGUAGE (SOUTHERN SOTHO) 1. ANSWER ALL THE QUESTIONS.

UNIVERSITY OF SWAZILAND FINAL EXAMINATION PAPER- MAY 2012 SECOND LANGUAGE (SOUTHERN SOTHO) 1. ANSWER ALL THE QUESTIONS. UNIVERSITY OF SWAZILAND FINAL EXAMINATION PAPER- MAY 2012 BADEGREE TITLE OF PAPER: COURSE NUMBER: INTRODUCTION TO THE GRAMMAR OF A SECOND LANGUAGE (SOUTHERN SOTHO) AL316/316 IDE TIME ALLOWED: THREE HOURS

More information

Setho se Ratehang sa Bohlokwa PHETOHELO HO MOKGATLO WA KGWEBO O TSAMAISWANG KE SEHLOPHA SA BATHO WA MANTLHA (PRIMARY CO-OPERATIVE)

Setho se Ratehang sa Bohlokwa PHETOHELO HO MOKGATLO WA KGWEBO O TSAMAISWANG KE SEHLOPHA SA BATHO WA MANTLHA (PRIMARY CO-OPERATIVE) 6 Lwetse 2012 Setho se Ratehang sa Bohlokwa PHETOHELO HO MOKGATLO WA KGWEBO O TSAMAISWANG KE SEHLOPHA SA BATHO WA MANTLHA (PRIMARY CO-OPERATIVE) Re thabela ho o tsebisa hore ho tloha ka Mantaha, 10 Lwetse

More information

Boko le boitshwaro. The brain and the behaviour Sesotho B&W

Boko le boitshwaro. The brain and the behaviour Sesotho B&W PBO 930022142 NPO 049-191 PBO 930022142 NPO 049-191 Boko le boitshwaro Source: mynextbrain.com/blog/?page_id=110 Lefu la Alzheimer ke bohloko ba tshenyeho ya kelello bo amahanngwang le tahlehelo e tswellang

More information

DIKHOMIKI Sesotho TSE KOPANYANG DITJHABA Bahale ba Diphetoho

DIKHOMIKI Sesotho TSE KOPANYANG DITJHABA Bahale ba Diphetoho DIKHOMIKI TSE KOPANYANG DITJHABA Sesotho Bahale ba Diphetoho Diteboho: Dikhomiki tse Kopanyang Ditjhaba: Bahale ba Diphetoho Pale - Josh Elder, Natabara Rollosson le Sean Southey Bonono - Grace Allison

More information

SESOTHO HOME LANGUAGE LESSON PLAN EXEMPLARS GRADE 3 TERM

SESOTHO HOME LANGUAGE LESSON PLAN EXEMPLARS GRADE 3 TERM SESOTHO HOME LANGUAGE LESSON PLAN EXEMPLARS GRADE 3 TERM 4 2009 Province of the EASTERN CAPE DEPARTMENT OF EDUCATION CURRICULUM SECTION NOTE TO SCHOOL MANAGEMENT TEAMS AND TEACHERS IN THE FOUNDATION PHASE

More information

Melao ya Motheo ya Kgwebo ya Kopanelo ya Nestlé

Melao ya Motheo ya Kgwebo ya Kopanelo ya Nestlé Melao ya Motheo e Tlamang ya June 2010 Melao ya Motheo e Tlamang ya June 2010 Lefapha la bongodi/ho lokollwa Modulasetulo le Mookamedi ya ka Sehloohong wa Phethahatso Ba ngollwang Basebetsi bohle Sehlopha

More information

Tataiso ya Melao ya Boitshwaro. Melao ya Boitshwaro. Matla a ho etsa kgwebo hantle

Tataiso ya Melao ya Boitshwaro. Melao ya Boitshwaro. Matla a ho etsa kgwebo hantle Tataiso ya Melao ya Boitshwaro Melao ya Boitshwaro Matla a ho etsa kgwebo hantle Ho kgetha katleho Ka ho utlwisisa boitsebiso ba tataisong ena le ho bo sebedisa nako e nngwe le e nngwe ha ho hlokahala,

More information

E.K.K. MATLALA: MONGWADI WA DITAODIŠO TŠA MATHOMO TŠA SEPEDI

E.K.K. MATLALA: MONGWADI WA DITAODIŠO TŠA MATHOMO TŠA SEPEDI E.K.K. MATLALA: MONGWADI WA DITAODIŠO TŠA MATHOMO TŠA SEPEDI F.M. KANYANE E.K.K. MATLALA: MONGWADI WA DITAODIŠO TŠA MATHOMO TŠA SEPEDI ka FRANCINAH MOKGOBO KANYANE e neelanwe bjalo ka karolo go ya ka dinyakwa

More information

NATIONAL SENIOR CERTIFICATE KREITI YA 12

NATIONAL SENIOR CERTIFICATE KREITI YA 12 NATIONAL SENIOR CERTIFICATE KREITI YA 12 SEPEDI LELEME LA GAE (HL) LEPHEPHE LA PELE (P1) NOFEMERE 2009 MEMORANTAMO MEPUTSO: 70 Palomoka ya matlakala a memorantamo ke 7. Sepedi Leleme la Gae (HL)/P1 2 DoE/Nofemere

More information

Letsatsi la Kotulo la selemo le selemo la. Ntshetsopele ya Molemi e kgahla NAMPO. Bala Ka Hare: PHUPU 2014

Letsatsi la Kotulo la selemo le selemo la. Ntshetsopele ya Molemi e kgahla NAMPO. Bala Ka Hare: PHUPU 2014 PULA IMVULA >> GROWING FOOD >> GROWING PEOPLE >> GROWING PROSPERITY >> PHUPU 2014 Ntshetsopele ya Molemi e kgahla NAMPO Koranta ya Grain SA ya bahlahisi ba ntseng ba hola Bala Ka Hare: 04 08 Etsa hore

More information

AFRICA BAKENG SA maafrika A LENG MONA MMOHO LE A LENG. THEHA DIKAMANO TSA SEJHABA SA maafrika BOEMONG BA

AFRICA BAKENG SA maafrika A LENG MONA MMOHO LE A LENG. THEHA DIKAMANO TSA SEJHABA SA maafrika BOEMONG BA AFRICA BAKENG SA maafrika A LENG MONA MMOHO LE A LENG DINAHENG TSE DING, HOHLE LEFATSENG THEHA DIKAMANO TSA SEJHABA SA maafrika BOEMONG BA MATJHABA! Ka Omali Yeshitela, Modula Setulo wa mokgatlo wa dikamano

More information

Drive your imagination. Happy birthday, Nal'ibali! Mahlohonolo a Letsatsi la Tswalo, Nal'ibali! Read with me. Every day. Bala le nna. Kamehla.

Drive your imagination. Happy birthday, Nal'ibali! Mahlohonolo a Letsatsi la Tswalo, Nal'ibali! Read with me. Every day. Bala le nna. Kamehla. dition 68 esotho, nglish appy birthday, al'ibali! t s our second birthday! Yes, that s right, on 5 June 2014 the al ibali supplement has been around for two years! We re the only bilingual reading-for-enjoyment

More information

Bana beso ho phatlalla le lefatshe

Bana beso ho phatlalla le lefatshe MOLAETSA WA BOETAPELE BA PELE, PUDUNGWANA 2016 Bana beso ho phatlalla le lefatshe Kerekeng ya Jesu Kreste ya Bahalaledi ba Mehla ya Kajeno, ke leboha hore Moetapele Thomas S. Monson o nkopile ho bua kopanong

More information

*16 22 Phato SABATHA MOTŠEARE OA MANTSIBOEA. Deut. 32:4; Ps. 28:1; Johanne 17; Johanne 15:1 5; Matt. 7:1 5; Matt. 5:23, 24; 18:15 18.

*16 22 Phato SABATHA MOTŠEARE OA MANTSIBOEA. Deut. 32:4; Ps. 28:1; Johanne 17; Johanne 15:1 5; Matt. 7:1 5; Matt. 5:23, 24; 18:15 18. Thuto ea 8 *16 22 Phato Kereke SABATHA MOTŠEARE OA MANTSIBOEA Bakeng sa Boithuto ba Beke Ena Bala: Deut. 32:4; Ps. 28:1; Johanne 17; Johanne 15:1 5; Matt. 7:1 5; Matt. 5:23, 24; 18:15 18. Temana ea Khopolo:

More information

Kanegelo ya Nimirode: Re lebelela diphihlelelo tša gagwe ka lefsa

Kanegelo ya Nimirode: Re lebelela diphihlelelo tša gagwe ka lefsa Page 1 of 9 Kanegelo ya Nimirode: Re lebelela diphihlelelo tša gagwe ka lefsa Author: Elelwani B. Farisani 1 Affiliation: 1 Department Old Testament and Ancient Near Eastern Studies, University of South

More information

Moapostola wa Bophelo. 16 Phupjane Hlakola Novena Prayer

Moapostola wa Bophelo. 16 Phupjane Hlakola Novena Prayer TSHIMANGADZO SAMUEL BENEDICT DASWA Moapostola wa Bophelo 16 Phupjane 1946 02 Hlakola 1990 Novena Prayer -1- SEDIKA SA TZANEEN P. O. BOX 261 TZANEEN 0850 SOUTH AFRICA TEL: (015) 307 5244 FAX: (015) 307

More information

Visie, Waardes en Missie

Visie, Waardes en Missie Visie, Waardes en Missie Visie Om n toonaangewende universiteit in Afrika te wees, gedryf deur die strewe na kennis en innovasie. Waardes Die Noordwes-Universiteit onderskryf die waar des van menswaardigheid,

More information

ENNIAH MATEMANE LEKGANYANE

ENNIAH MATEMANE LEKGANYANE NOTO-YA-MASOGANA: PADI VA BOITSHWARO ka ENNIAH MATEMANE LEKGANYANE E neelanwa go ya ka dinyakwa tsa tikri ya MAGISTER ARTIUM ka LEFAPHENG LA POLELO LE DINGWALO LE FILOSOFI MOHLAHLI: DR M.J. MOJALEFA MOTHUSI:

More information

Ge mofetoledi (1987: vii) a bolela ka ga puku yeo ya Kristeva, ore:

Ge mofetoledi (1987: vii) a bolela ka ga puku yeo ya Kristeva, ore: 1. KGAOLO Y A PELE 1.1 MATSENO Pele ga ge go ka nyakisiswa kanegelorato, kgopolo yeo e swanetse go hlaloswa. Gabotse kanegelorato e tlo nepisa go ganetswa ga lerato la merafe ye e fapafapanego. Go ka se

More information

Academic Achievers Awards 2016

Academic Achievers Awards 2016 Academic Achievers Awards 2016 Toekennings vir Akademiese Presteerders Difoka tša Thuto tša Bao ba Atlegilego www.up.ac.za The University of Pretoria congratulates our academics on exceptional academic

More information

KEREITI 12 LOETSE 2012 SESOTHO PUO YA LAPENG PAMPIRI YA 2

KEREITI 12 LOETSE 2012 SESOTHO PUO YA LAPENG PAMPIRI YA 2 Province of the EASTERN CAPE EDUCATION NATIONAL SENIOR CERTIFICATE KEREITI 12 LOETSE 2012 SESOTHO PUO YA LAPENG PAMPIRI YA 2 MATSHWAO: 80 NAKO: 2½ DIHORA *SESHL2* Pampiri ena e na le maqephe a 15. 2 SESOTHO

More information

THUTO TSA SEKOLO SASABATA. Bophelo ba Abrahama

THUTO TSA SEKOLO SASABATA. Bophelo ba Abrahama THUTO TSA SEKOLO SASABATA Batho babaholo Bophelo ba Abrahama Vol.93. No.1 Pherekgong-Hlakubele, 2017 1 1. Pitso ya Abrahama...5 2. Tumelo ya Abrahama... 10 3. Peo e Tshepisitsweng... 15 4. Bara ba babedi

More information

Academic Achievers Awards. Toekennings vir Akademiese Presteerders Difoka tša Thuto tša Bao ba Atlegilego

Academic Achievers Awards. Toekennings vir Akademiese Presteerders Difoka tša Thuto tša Bao ba Atlegilego 2015 Academic Achievers Awards Toekennings vir Akademiese Presteerders Difoka tša Thuto tša Bao ba Atlegilego 1 The University of Pretoria congratulates all our academics who have shown exceptional academic

More information

The House rose to observe a moment of silence in honour of the late Makhaketla Leipa

The House rose to observe a moment of silence in honour of the late Makhaketla Leipa LESOTHO NATIONAL ASSEMBLY CHAMBER Thursday, 5 th November, 2015 The House assembled at 2.30 p.m. (RT. HON. MADAM SPEAKER in the Chair) PRAYER The Clerk led the House in Prayer OBITUARY Order! Honourable

More information

LETSHWAO LA SEBATA 1. Letshwao La Sebata

LETSHWAO LA SEBATA 1. Letshwao La Sebata LETSHWAO LA SEBATA 1 Letshwao La Sebata ` Jwale, hosasa bosiu^kamehla re hlahisa ntho e le nngwe, Morena Jesu Kreste, ke phetho, mme e leng hore thato ya Hae e Kgethehileng ke efe ho rona re loketseng

More information

PULA IMVULA. Jwalo ka ha ho etsahala bophelong ba. Sekgahla sa mycotoxin bophelong ba diphoofolo. Bala ka hare: Phato 2017

PULA IMVULA. Jwalo ka ha ho etsahala bophelong ba. Sekgahla sa mycotoxin bophelong ba diphoofolo. Bala ka hare: Phato 2017 PULA IMVULA >> GROWING FOOD >> GROWING PEOPLE >> GROWING PROSPERITY >> Phato 2017 Sekgahla sa mycotoxin bophelong ba diphoofolo Koranta ya Grain SA ya bahlahisi ba ntseng ba hola Bala ka hare: 04 Kopana

More information

VISIE, WAARDES EN MISSIE

VISIE, WAARDES EN MISSIE VISIE, WAARDES EN MISSIE Visie Om 'n toonaangewende universiteit in Afrika te wees, gedryf deur die strewe na kennis en innovasie. Waardes Die Noordwes-Universiteit onderskryf die waardes van menswaardigheid,

More information

Mmampodi twantshong ya mahola. Bala Ka Hare: MPHALANE Koranta ya Grain SA ya bahlahisi ba ntseng ba hola

Mmampodi twantshong ya mahola. Bala Ka Hare: MPHALANE Koranta ya Grain SA ya bahlahisi ba ntseng ba hola PULA IMVULA >> GROWING FOOD >> GROWING PEOPLE >> GROWING PROSPERITY >> MPHALANE 2016 Koranta ya Grain SA ya bahlahisi ba ntseng ba hola Bala Ka Hare: 03 Mmampodi wa molemi le motshwaratjhelete ya hlwahlwa

More information

Published by Nalane ka Fezekile Futhwa PO Box 1452 Alberton 1450

Published by Nalane ka Fezekile Futhwa PO Box 1452 Alberton 1450 Published by Nalane ka Fezekile Futhwa PO Box 1452 Alberton 1450 Web: www.nalane.net / www.futhwa.org.za Email: ffuthwa@nalane.net / fezekile@futhwa.org.za Copyright 2011 by Fezekile Futhwa First Published:

More information

TO IMPROVE LIVESTOCK BOREHOLE DATABASE IN KGALAGADI DISTRICT COMMUNAL GRAZING AREA

TO IMPROVE LIVESTOCK BOREHOLE DATABASE IN KGALAGADI DISTRICT COMMUNAL GRAZING AREA TO IMPROVE LIVESTOCK BOREHOLE DATABASE IN KGALAGADI DISTRICT COMMUNAL GRAZING AREA 1 P a g e 2 P a g e ACKNOWLEDGEMENTS The team would like to thank the staff and board members of the Main and Sub Land

More information

Moena Neville, le Moena Capps, le Moena Collins, le basebeletsi MOSEBETSI O TSWILENG MATSOHO 1

Moena Neville, le Moena Capps, le Moena Collins, le basebeletsi MOSEBETSI O TSWILENG MATSOHO 1 MOSEBETSI O TSWILENG MATSOHO 1 ` Ha re inamiseng dihlooho tsa rona jwale bakeng sa thapelo. E re dihlooho tsa rona le dipelo di sa inamisitswe pela Modimo, ke ke a ipotsa ke ba bakae ka mona ba nang le

More information

HLOMAMISO 1 HLOMAMISO

HLOMAMISO 1 HLOMAMISO HLOMAMISO 1 HLOMAMISO ` Ke Modimo, ke phetho. Ke motlalahohle. Le a bona? O hohle. Ke ne ke hopotse ho e tlohela e leketlile le ho bona hore e itshwarella jwang, le a tseba. Ke motlalahohle. O^Hoo ho Mo

More information

Government Gazette Staatskoerant

Government Gazette Staatskoerant Government Gazette Staatskoerant REPUBLIC OF SOUTH AFRICA REPUBLIEK VAN SUID AFRIKA Regulation Gazette No. 10177 Regulasiekoerant Vol. 606 15 December Desember 2015 No. 39510 MANUAL IN ACCORDANCE WITH

More information

Provincial Gazette Provinsiale Koerant Gazete ya Xifundzankulu Kuranta ya Profense Gazethe ya Vundu

Provincial Gazette Provinsiale Koerant Gazete ya Xifundzankulu Kuranta ya Profense Gazethe ya Vundu : LIMPOPO PROVINCE LIMPOPO PROVINSIE XIFUNDZANKULU XA LIMPOPO REPUBLIC REPUBLIIEK PROFENSE YA LIMPOPO OF VAN VUNDU ḼA LIMPOPO SOUTH AFRICA SUID-AFRIKA IPHROVINSI YELIMPOPO Provincial Gazette Provinsiale

More information

JAARVERSLAG 2013 Omslag_vir litho_finaal_5 Aug_converted.indd /08/05 10:40:00 AM

JAARVERSLAG 2013 Omslag_vir litho_finaal_5 Aug_converted.indd /08/05 10:40:00 AM JRVERSLAG 2013 155555 1111 NWU-fakulteite 33 NWU-kampusse 15 ingeskrewe studente 2004 2013 40 145 60 975 7 608 NWU-personeellede 476 7 PhD s toegeken kwalifikasies toegeken 2004 2013 9 657 15 464 = 60,1%

More information

1 E M Tolken vs F Tolken Sequestration 17838/17. 2 H S Mellet & 1 other Sequestration 15531/17

1 E M Tolken vs F Tolken Sequestration 17838/17. 2 H S Mellet & 1 other Sequestration 15531/17 IN THE HIGH COURT OF SOUTH AFRICA (WESTERN CAPE DIVISION, CAPE TOWN) ----- CAPE TOWN: FRIDAY, the 3 rd day of NOVEMBER 2017 ---- THIRD DIVISION: COURT NO. 16 at 10H00 am BEFORE THE HONOURABLE MS ACTING

More information

Annex B. Notification and Registration Public Participation Material

Annex B. Notification and Registration Public Participation Material Annex B Notification and Registration Public Participation Material B1 BACKGROUND INFORMATION DOCUMENT B1.1 ENGLISH ENVIRONMENTAL RESOURCES MANAGEMENT B1 BACKGROUND INFORMATION DOCUMENT AND INVITATION

More information

Gedurende die hersiening van die Institusionele

Gedurende die hersiening van die Institusionele VISIE, WAARDES EN MISSIE Gedurende die hersiening van die Institusionele Plan 2007-2009 is die missie van die NWU ook hersien en herskryf om die huidige NWU te weerspieël. Die Raad het die Institusionele

More information

Feesprogram / Festival Programme

Feesprogram / Festival Programme Feesprogram / Festival Programme 8-14 Jul Uitvoerings Performances 10-14 Jul Kunstemark Arts Market Kaartjieverkope open 11 Mei 2018 by Computicket Ticket sales open 11 May 2018 at Computicket R25 www.vrystaatkunstefees.co.za

More information

Gold Results. Daily Entry Surname Name Class Number

Gold Results. Daily Entry Surname Name Class Number Gold Results 1 635 1 Marais Jnr Stephanus Francois Men Gold 2 659 9 Van der Wath Johannes Gert Senior 50-59 Gold 822 3 634 3 Marais Nicolaas J Men Gold 716 4 952 12 Loubser Johan Gerhard Men Gold 706 5

More information

DOWNLOAD OR READ : LOUIS BOTHA 39 S WAR THE SOUTH WEST AFRICA CAMPAIGN PDF EBOOK EPUB MOBI

DOWNLOAD OR READ : LOUIS BOTHA 39 S WAR THE SOUTH WEST AFRICA CAMPAIGN PDF EBOOK EPUB MOBI DOWNLOAD OR READ : LOUIS BOTHA 39 S WAR THE SOUTH WEST AFRICA CAMPAIGN PDF EBOOK EPUB MOBI Page 1 Page 2 louis botha 39 s war the south west africa campaign louis botha 39 s pdf louis botha 39 s war the

More information

41/2/9 Student Affairs Programs and Services General Correspondence, Box 1:

41/2/9 Student Affairs Programs and Services General Correspondence, Box 1: Record Series Number The materials listed in this document are available for research at the University of Illinois Archives. For more information, email illiarch@illinois.edu or search http://www.library.illinois.edu/archives/archon

More information

Moms are models! Bomma ke mehlala! Drive your imagination. Story Power. Bring it home. Tliša maatla a kanegelo ka gae.

Moms are models! Bomma ke mehlala! Drive your imagination. Story Power. Bring it home. Tliša maatla a kanegelo ka gae. Editin 94 Sepedi, English Mms are mdels! We are ften great mirrrs fr ur children. We have the pwer t affect nt nly the way in which they think, but als what they d in their lives. Smangele Mathebula, mther

More information

Selling price Verkoopprys: R2,50 Other countries Buitelands: R3,25 PRETORIA, 1 0 SEPTEMBER 1998 NOTICE 2275 OF 1998 GAUTENG PROVINCIAL LEGISLATURE

Selling price Verkoopprys: R2,50 Other countries Buitelands: R3,25 PRETORIA, 1 0 SEPTEMBER 1998 NOTICE 2275 OF 1998 GAUTENG PROVINCIAL LEGISLATURE Selling price Verkoopprys: R2,50 Other countries Buitelands: R3,25 Vol. 4 PRETORIA, 1 0 SEPTEMBER 1998 No. 527 '. '.' GENERAL NOTICE ALGEMENE KENNISGEWING NOTICE 2275 OF 1998 GAUTENG PROVINCIAL LEGISLATURE

More information

Bowls Gauteng North 2017/8 / Perfect Delivery Men Pairs

Bowls Gauteng North 2017/8 / Perfect Delivery Men Pairs Brits Bronkhorstspruit CBCOB Claassens, Hannes Section 1 2018/02/01 Claassens, Hannes/ Jacobs, L De Lange, Johannes Section 15 2018/02/01 De Lange, Johannes/ Walker, Vlies Smit, Glenn Section 27 2018/02/01

More information

1. BIOGRAPHICAL SKETCH

1. BIOGRAPHICAL SKETCH UNIVERSITY OF PRETORIA CURRICULUM VITAE EVALUATION DATE: (Office use only) 1. BIOGRAPHICAL SKETCH 1.1 GENERAL INFORMATION Surname First names De Vries Marné Citizenship South African Title Mrs Female X

More information

Curriculum Vitae. 1. General information. 2. Qualifications. Year obtained: Year obtained: Leisure and Recreation Management

Curriculum Vitae. 1. General information. 2. Qualifications. Year obtained: Year obtained: Leisure and Recreation Management Curriculum Vitae 1. General information Title, name and surname: Prof Melville Saayman 2. Qualifications Qualification type: PhD (RECREATION & ECONOMICS) Field of study: Leisure Management Institution:

More information

Mr Jeremiah Madiba CHIEF EXECUTIVE OFFICER

Mr Jeremiah Madiba CHIEF EXECUTIVE OFFICER CHIEF EXECUTIVE OFFICER S REPORT C Mr Jeremiah Madiba CHIEF EXECUTIVE OFFICER As we ponder AgriSETA's successful operation over the past year, I wonder whether what Davis said in 1998 about "training being

More information

L A S COLINA S PL A Z A

L A S COLINA S PL A Z A L A S COLINA S PL A Z A P R E M I E R GROC E RY A NC HOR E D C E N T E R I N L A S COL I NA S 4 0 4 0 N M AC A R T H U R B O U L E VA R D I RV I NG, T EX A S 75038 EDGE R E A LT Y PA R TN E R S 5950 Berkshire

More information

SSB/TRP/MDM 2009(54) Peer reviewed and revised

SSB/TRP/MDM 2009(54) Peer reviewed and revised How a focus on asset performance might help Breaking New Ground contribute towards poverty reduction and overcome the two-economies divide Kecia Rust, Tanya Zack and Mark Napier Peer reviewed and revised

More information

Alles aan die UV is in rep en roer vir die

Alles aan die UV is in rep en roer vir die March 2006-2 Amptelike nuusblad van die personeel van die UV / Official newsletter of the staff of the UFS / Phatlalatso ya Semmuso ya ba Basebetsi ba Yunivesithi ya Freistata Die tyd is reg vir gehalteversekering

More information

DARTS SOUTH AFRICA NATIONAL CHAMPIONSHIPS

DARTS SOUTH AFRICA NATIONAL CHAMPIONSHIPS Men Section 1 Devon Petersen Clifford Stradling Tinus Grobbelaar Warrick Scheffer Jason Erasmus Michael Vaudin Charl Pietersen Neville Whitting Rob Downing Thurlough Lottering Charles Losper Tinus Deysel

More information

INTERNATIONAL CONFERENCE 2-4 APRIL 2007 THEME: NATIONAL AND INTERNATIONAL PERSPECTIVES ON LEARNER CONDUCT

INTERNATIONAL CONFERENCE 2-4 APRIL 2007 THEME: NATIONAL AND INTERNATIONAL PERSPECTIVES ON LEARNER CONDUCT INTERNATIONAL CONFERENCE 2-4 APRIL 2007 THEME: NATIONAL AND INTERNATIONAL PERSPECTIVES ON LEARNER CONDUCT 1 2 MONDAY APRIL 2 08:00-08:10 OPTIONAL: Dedication Venue: (Building E8) 08:30-10:00 Registration

More information

ADAMS AVENANT ANTHONY A3955 THEUNIS BOTHA. CLAASSENS GEORGE C496 ANDRIES STEPHANUS D932 DE KOCK

ADAMS AVENANT ANTHONY A3955 THEUNIS BOTHA. CLAASSENS GEORGE C496 ANDRIES STEPHANUS D932 DE KOCK ABRAHAMS FABIAN JAMES A3876 fbin.brhms@gmil. ADAMS EUGENE DESMOND A3770 eugenedesmond.dms@gm il. ADAMS THEO CHARI A954 theo.dms@sonqu.co.z AFRICA ARGEO A3549 rgeo@gmil. Arends Benjmin A3087 rendsb@bnlm.gov.z

More information

: Warrenton High School (Northern Cape, South Africa)

: Warrenton High School (Northern Cape, South Africa) 1 PERSONAL Full Names : Diederik Johannes Vorster Nationality : South African Identity Number : 700801 5025 089 Age : 46 years Address : 2/822 Pacific Highway, Chatswood, Sydney, 2067 Contact Details :

More information

Derivative acquisition of ownership

Derivative acquisition of ownership Derivative acquisition of ownership Van der Walt, AJ and Pienaar, GJ, Chapter 9 Info Plus v Scheelke & Another 1998 3 SA 184 (SCA) in Van der Walt (2009: 143-150) Groenewald v. Van der Merwe 1917 AD 233

More information

This text was narrated by Stephen Theseira ( ), Praya Lane, Malacca, 1981.

This text was narrated by Stephen Theseira ( ), Praya Lane, Malacca, 1981. Glossed text See p. 129-130 in: Baxter, Alan N. 2013. Papiá Kristang. In: Michaelis, Susanne Maria & Maurer, Philippe & Haspelmath, Martin & Huber, Magnus (eds.) The Survey of Pidgin and Creole Languages,

More information

UPLS e Strategy Marketing & Training Event Symposium September 2012 Page 2

UPLS e Strategy Marketing & Training Event Symposium September 2012 Page 2 UPLS e Strategy Marketing & Training Event Symposium 19 20 September 2012 Page 2 DAY 1: Wednesday 19 September 2012 Registration: 08:00 8:45 Chair Dr Heila Pienaar, Deputy Director, Department of Library

More information

Die afgelope tyd was baie moeilik

Die afgelope tyd was baie moeilik March 2008-2 Amptelike nuusblad van die personeel van die UV / Official newsletter of the staff of the UFS / Phatlalatso ya Semmuso ya ba Basebetsi ba Yunivesithi ya Freistata Kom ons vat hande op die

More information

TOWNSHIP DEVELOPMENT & CONVEYANCING

TOWNSHIP DEVELOPMENT & CONVEYANCING TOWNSHIP DEVELOPMENT & CONVEYANCING 2017/2018 YOUR LEGAL EXPERTS IN DEVELOPMENT CONVEYANCING WHO ARE WE? STBB SMITH TABATA BUCHANAN BOYES Established in 1900 Largest property practice in SA Well-established

More information

UNIVERSITY GALA DINNER PROGRAMME DIRECTOR: Prof. S. Mashego and Dr M. Setlalentoa 20 OCTOBER 2014

UNIVERSITY GALA DINNER PROGRAMME DIRECTOR: Prof. S. Mashego and Dr M. Setlalentoa 20 OCTOBER 2014 UNIVERSITY GALA DINNER PROGRAMME DIRECTOR: Prof. S. Mashego and Dr M. Setlalentoa 20 OCTOBER 2014 18h00-21h50 (Arrival of Guests) Drinks/Entertainment Purpose: Honour most productive academic in areas

More information

EIA Phase Public Participation Report: Environmental Impact Assessment for the Proposed Concentrated Solar Power Plant (Parabolic Trough) on the farm

EIA Phase Public Participation Report: Environmental Impact Assessment for the Proposed Concentrated Solar Power Plant (Parabolic Trough) on the farm EIA Phase Public Participation Report: Environmental Impact Assessment for the Proposed Concentrated Solar Power Plant (Parabolic Trough) on the farm Sand Draai 391, Northern Cape Date: April 2016 Client:

More information

Expression 889. Manual. Stitches. Sewing Machine. + On/off switch + 4 step button hole + Stitch width control. Bukanayaditaelo Ibhukwa Lemiyalelo

Expression 889. Manual. Stitches. Sewing Machine. + On/off switch + 4 step button hole + Stitch width control. Bukanayaditaelo Ibhukwa Lemiyalelo Expression 889 Sewing Machine Motjhini o Rokang wa Umshini Wokuthunga Wakwa 18 Stitches + On/off switch + 4 step button hole + Stitch width control Manual Bukanayaditaelo Ibhukwa Lemiyalelo 2 3 4 5 6 7

More information

AIDS. HELPLINE I oaoo I. We all have the power to prevent AIDS. Prevention is the cure

AIDS. HELPLINE I oaoo I. We all have the power to prevent AIDS. Prevention is the cure Selling price Verkoopprys: R2,50 Other countries Buitelands: R3,25 Vol. 6 PRETORA, 8 SEPTEMBER 2000 No. 126 We all have the power to prevent ADS Prevention is the cure ADS HELPLNE oaoo 012 322 DEPARTMENT

More information

City of Stockton Official Records in San Joaquin County Historical Society and Museum (Feb. 11, 2010)

City of Stockton Official Records in San Joaquin County Historical Society and Museum (Feb. 11, 2010) City of Stockton Official Records in San Joaquin County Historical Society and Museum (Feb. 11, 2010) Assessor s Office Assessment Lists 1857 Assessment Lists 1858 Assessment Lists 1860, 1861 Assessment

More information

GENEALOGY OF JOHANNES PETRUS MEINTJES * ,

GENEALOGY OF JOHANNES PETRUS MEINTJES * , GENEALOGY OF JOHANNES PETRUS MEINTJES * 19.05.1923, 7.07.1980 In what follows only the genealogy of Johannes Meintjes maternal ancestors are represented. All males in the schedule that follows are numbered

More information

6. Temo ea lifate tsa litholoana

6. Temo ea lifate tsa litholoana 6. Temo ea lifate tsa litholoana Selelekela Ho oa lumelleha hore mefuta e mengata ea lifate tsa litholoana e ka lengoa ho pota lelapa. Li ka itlhahisetsoa ka mokhoa oa peo, ka ho khaola makalana ho tsoa

More information

Gated communities in South Africa: Tensions between the planning ideal and practice

Gated communities in South Africa: Tensions between the planning ideal and practice Wetenskaplike artikels Research articles Gated communities in South Africa: Tensions between the planning ideal and practice Karina Landman Peer reviewed and revised Abstract Gated communities are considered

More information

Chapter 13. Letter to Fagan from his father (1963) (Fagan archive), House Raynham (1967) (Author, 2008), Fagan in his office (Author, 2008).

Chapter 13. Letter to Fagan from his father (1963) (Fagan archive), House Raynham (1967) (Author, 2008), Fagan in his office (Author, 2008). Chapter 13 APPENDICES Letter to Fagan from his father (1963) (Fagan archive), House Raynham (1967) (Author, 2008), Fagan in his office (Author, 2008). This section contains information that is important

More information